Josip Kunaver

Fotoamater, planinec in jamar Josip Kunaver je bil rojen leta 1882 v Ljubljani (umrl 1967). Zaposlen je bil kot magistratni uradnik. Leta 1906 je postal član planinske druščine Dren, ki velja za prvo slovensko alpinistično društvo.

Drenovci_na_Kam_sedlu_1913_JK

Drenovci na Kamniškem sedlu, 1913

Najpomembnejši drenovci so bili mladi planinci Rudolf Badjura, Bogumil Brinšek, prof. Josip Cerk, Josip Kunaver, Ivan Kovač, Pa­vel Kunaver, Ivan Michler, Ivan Tavčar in Srečko Vizjak. Gojili so hojo, plezanje in smučanje v gorah. Ukvarjali so se tudi z jamarstvom in fotografijo. Na fotografskem področju je izstopal neformalni vodja drenovcev Bogu­ mil Brinšek (1884–1914), ki je za fotografijo navdušil tudi Josipa Kunaverja in Kunaverjevega bratranca Ivana Tavčarja (1889–1966). Rudolf Badjura (1881–1963) je bil pionir in organizator modernega smučarskega športa in pisec planinskih vodnikov. Profesor geografije Josip Cerk (1881–1912) je vodil raziskovanja kraškega podzem­ skega sveta. Na njegovo pobudo so se drenovci pridružili Društvu za raziskovanje jam. Po Cerkovi tragični smrti na Stolu, Brinškovi smrti na srbski fronti in odhodu ra­ ziskovalca jamskega sveta dr. Karla Picka v Češkoslovaško je prijateljska družba razpadla.

Badjurin_teD_aj_18_19_tivoli_JK

Badjurin tečaj smučanja v Tivoliju

Josip Kunaver je obvladal pigmentiranje in gumijev posto­ pek. Na VI. umetniški razstavi, na kateri se je devet članov ljubljanskega Kluba slovenskih amater­fotografov4 s 138 fotografijami predstavilo v posebni sobi v Jakopičevem pa­ viljonu (1911), je Josip Kunaver sodeloval kar s 41 fotografi­ jami (39 v pigmentu). Prevladovali so gorski motivi. Fotografije je objavljal v Planinskem vestniku in Domu in svetu (1910, št. 2). S fotografijami je mdr. opremil članke Rudolfa Badjure in svojega mlajšega brata Pavleta Kunaver­ ja.5 Njegove fotografije so bile objavljene tudi v vodniku Na Triglav, ki ga je leta 1913 izdal Rudolf Badjura, kasneje še v mnogih knjigah.

Ukvarjal se je tudi s stereo fotografijo. Ohranjeni so Kunaverjevi stereoposnetki iz leta 1912. Josip Kunaver je deloval tudi v fotografski sekciji pri Slo­ venskem planinskem društvu.4 Leta 1921 je sodeloval na razstavi planinskih motivov, ki jo je v Jakopičevem pavil­ jonu pripravilo Slovensko planinsko društvo.

Josip Kunaver

Razstavljali so slikarja Makso Koželj iz Kamnika in Valentin Hod­ nik iz Bohinja, ing. Tomicelj iz Rakeka ter fotografa prof. Janko Ravnik in Josip Kunaver. Na ogled so bile tudi fotografije pokojnega Bogomila Brniška. Planinski vestnik je poudaril, da sta med razstavljavci vrhun­ sko tehnično spretnost poka­ zala ravno Brinšek in Kunaver. »Slike gos. Kunaverja pri mlinu, dalje zimska idila naravnost pre- senetijo gledalca, da je mogoče fotografično predočiti vse to tako naravno.«

Fotografiral je s fotoaparatom znamke Voigtländer. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je nabavil zrcalno reflek­ sno kamero Refleks Korelle za filme 6 x 9 cm. Za lastno veselje je fotografiral na format 6 x 6 cm.9

Josip Kunaver je umrl leta 1967 v Ljubljani.

Kriška planina na Krvavcu, božič 1914. Foto Jože Kunaver

Fotografske razglednice

Josip Kunaver je po prvi svetovni vojni mnogo fotografij izdal v obliki izvirnih fotografskih razglednic, t. j. foto­ grafsko razmnoženih razglednic. Fotografske razglednice so pravzaprav kontaktne kopije negativov na steklenih ploščah (srebrobromidne fotografije, 9 x 14 cm). Prevladujejo gorski, pokrajinski in vedutni motivi. Včasih je motive za razglednice fotografiral tudi po naročilu. Za to dejavnost je od leta 1933 imel dovoljenje za dopolnilno obrt.

Fotografske plošče je razvijal in izdeloval razglednice v provizoričnem laboratoriju (4 x 4 m) v hiši, ki jo je zgradil v Rožni dolini. Tu je s pomočjo preproste naprave za povečevanje (leseno ogrodje – stojalo za kamero in zaslon za fotopapir, močen vir svetlobe) lahko izdeloval tudi foto­ grafske povečave do velikosti 80 x 60 cm.

_5226e91bd1423

Kabinet slovenske fotografije hrani del fotografske zapuščine Josipa Kunaverja, ki ga je poklonil inž. Roman Kunaver, sin Josipa Kunaverja.

15 originalnih fotografskih povečav.
247 steklenih plošč­negativov formata 10 x 15 cm v sed­ mih škatlah in sedmih zavitkih.
18 škatel, v katerih je 1526 fotografskih razglednic v črno­beli tehniki (9 x 14 cm). Razglednice v sivih ali sivorjavih tonih so dobro ohranjene.

Josip Kunaver je fotografske razglednice shranil v škatlah za fotografski papir. Uporabljal je fotografski papir firme Mimosa A. G. iz Dresdna.

image_8867478_2

Škatle z razglednicamni

  1. 1  Kamniška Bistrica
  2. 2  Krvavec, Cojzova koča, Velika planina
  3. 3  Stol, Golica in nekaj vojaških motivov (najbrž Bosna in Albanija)
  4. 4  Kranj, Kamnik, Radovljica, Škofja Loka
  1. 6  Savinjska in Logarska dolina, Okrešelj, Korošica, Celje, Češka koča
  2. 7  Bohinj
  3. 8  Vršič
  4. 9  Bled, Črna prst
  5. 10  Jezersko, Kokra
  6. 11  Triglavska jezera, Vodnikova koča
  7. 12  Triglav
  8. 13  Vrata
  9. 14  Ljubljana
  10. 15  Razni planinski motivi
  11. 16  Kamniške Alpe
  12. 17  Razni motivi
  13. 18  Dalmacija

Zamrznjeni-slap-Peričnik-v-Vratih

Zamrznjeni slap Peričnik v Vratih

Škatle s steklenimi ploščami

Fotografije so najbrž nastale v časovnem obdobju od ok­ rog 191012 do okrog 1940. Med fotografskimi razglednica­ mi so namreč tudi motivi, ki jih je Josip Kunaver objavljal v Planinskem vestniku. Med njimi je na primer fotografija »Velika Planina pod snegom«, (1. številka Planinskega vest- nika iz leta 1913), ki velja za prvo objavljeno fotografijo smučarja v zimski pokrajini nasploh. Nekatere fotografi­ je je mogoče datirati s pomočjo na njih zajetih planinskih domov in drugih stavbnih objektov in spomenikov.

Leta 1924 je osrednji odbor Slovenskega planinskega društva objavil v Planinskem vestniku notico, s katero je člane društva obvestil, da ima na zalogi »krasne fotografične serije planinskih slik iz Julijskih Alp, Karavank in Kamniških planin«. Deset fotografij je bilo v pisarni SPD mogoče dobiti za 30 dinarjev. Iz nadaljevanja notice izvemo, da gre za Kunaverjeve fotografske razglednice: »Celotne serije, 100 fotografičnih plan. slik za 200 Din napravi g. amateur fotograf Jos. Kunaver, ako se priglasi vsaj 50 odjemalcev na naslov pisarne SPD v Ljubljani. Slike v obliki razglednic so priznano krasni posnetki naših planin; priporočamo jih kar najtopleje vsem turistom in sploh vsem ljubiteljem naših gorá.«

Med planinskimi motivi prevladujejo panoramski pogle­ di na gore. Kunaver je pogosto v ospredje gorskih motivov postavljal drobno človeško figuro. S tem motivnim pris­ topom, ki izvira iz romantičnega slikarstva, je poudarjal mogočnost gorskega sveta.

Gorske in druge motive je pogosto fotografiral v protisvet­ lobi. Z difuzijo svetlobnih žarkov je okrepil razpoloženjsko noto motivike. Poseben sklop tvorijo nočne vedute Lju­ bljane, osvetljene z električno osvetljavo, ki jih lahko povežemo tudi s Kunaverjevem poklicnim delovanjem na področju elektrifikacije Ljubljane.

Vel_planina_1910_11_Badjura_in_PKunaver_JK

Velika planina 1910

Ing. Roman Kunaver je zapisal, da je njegov oče foto­ grafiral s fotokamero znamke Voigtländer, ki je imela objektiv Compur z nastavljivim časom. »Kamera je upo- rabljala fotoplošče v kasetah. Kamera je bila opremljena z mehom, briljantnim iskalom in žičnim sprožilcem. Zaradi teže kamere je uporabljal stativ, na katerega je bila kamera pritrjena. Ostrino je nastavljal s premikanjem objektiva in izostrenje opazoval na medlici, posebni motni plošči. Po izos- tritvi je medlico zamenjal s stekleno fotoploščo – negativom. Fotoplošče so bile vložene v kovinske kasete.

Čas osvetlitve je nastavljal po občutku, kasneje pa s pomočjo električnega svetlomera. Zaslonko je sprožil z žičnim sprožilcem, ki je bil montiran na ohišju mehanizma zaslon- ke. V primeru skupinskih posnetkov je na žični sprožilec mon- tiral urni mehanizem (nastavljiv čas), ki je sprožil zaslonko v nastavljenem času.

Komplet fotografskih potrebščin je vseboval:
fotoaparat Voigtländer, teža ok. 1 kg
set 12 kosov fotografskih plošč 9 x 12 cm v kovinskih kasetah, teža ok. 1,2 kg, stativ, zložljiv, višina 1,7 m,, teža ok. 1 kg dodatki: usnjena zaščitna torbica, dodatne leče, medlica, samosprožilec, teža ok. 0,8 kg

Gornik fotograf je moral poleg nahrbtnika s hrano in obleko (za nekaj dni) prenašati še ok. 4 kg fotografske opreme.«

ledenik1p

Triglavski ledenik

»Za izdelavo fotografij – razglednic (format 9 x 12 cm) je uporabljal posebno osvetlitveno komoro s časovnim stikalom. Osvetlitveno komoro in časovno stikalo za nastavitev časa os- vetlitve je konstruiral in izdelal sam.

Po razvitju in fiksiranju osvetljenega fotopapirja – razgled- nice, je te sušil v za ta namen narejenem stojalu z ventilator- jem. Ko so bile razglednice suhe, so dobile na zadnji strani na- pis kraja oziroma motiva. Napis je bil odtisnjen s tiskarskim strojem. Pri izdelavi razglednic mu je zelo pomagala njegova žena Marija, moja mama. Spomnim se, da sta delala tudi pozno v noč.«

Vir: Planinski vestnik

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s