Jakob Prešern

Jakob Prešern – dohtar, kot so mu pravili domačini v Begunjah na Gorenjskem, je bil vpoklican v vojsko leta 1915, ko je Avstro-Ogrska doživela velike izgube na frontah v Srbiji in Galiciji. Odprla pa se je še nova fronta na celotni meji z Italijo. Ves čas vojne je preživel večinoma v prvi bojni črti ali tik za njo.

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije v svojem arhivu hrani dva lično urejena fotografska albuma, ljubiteljskega fotografa dr. Jakoba Prešerna.

Prešern je ves čas svojega vojskovanja skrivoma stenografiral dnevnik, ki ga je po vojni (1922) pretipkal in želel izdati v knjigi, kar pa mu ni uspelo. Skrite dnevnike je poiskal, uredil in v knjigi objavil Radovljičan Janez Žerovc. Dokument je skupaj s fotografijami našel pri Prešernovem pranečaku v Hrašah. Dnevnik je uredil v knjigo z naslovom Jakob Prešern: VOJAK 1915-1918, ki jo je leta 2014 izdala Celjska Mohorjeva družba, ob stoti obletnici prve svetovne vojne. Zapiski so tako na prvo javno objavo čakati več kot 90 let.

sentvid4a

V knjigi so opisani doživljaji na prvi bojni črti v Dolomitih, Soški fronti in ob reki Piavi. Pisal je o vseh tegobah vojakov – o velikih fizičnih naporih, slabi oskrbi, hudem mrazu, snegu in boleznih.

Leta 1918 se je po povratku iz vojske zaposlil kot sodnik in služboval po različnih koncih Slovenije. Drugo svetovno vojno je preživel v Ljubljani, kjer je ves čas okupacije fotografiral. Njegov fotoesej o razmerah v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno hranijo Muzeju novejše zgodovine. Po drugi svetovni vojni se je upokojil in do svoje smrti živel v Begunjah na Gorenjskem.

dr. Jakoba Prešerna.

FOND DR. JAKOBA PREŠERNA

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije v svojem arhivu hrani dva lično urejena fotografska albuma, ljubiteljskega fotografa dr. Jakoba Prešerna.

Fotodokumentalist Jakob Prešeren, sicer doktor prava, potopisec in tudi pisatelj, se je rodil 9. julija 1988 v Begunjah na Gorenjskem. Ljubitelj gora je že od leta 1928 redno sodeloval in objavljal v Planinskem vestniku ter vse do svoje smrti, 13. februarja 1975, zbiral in zapisoval podatke o delovanju radovljiškega planinskega društva.

p_371

 

Fotografska albuma, ki ju hranimo v Muzeju, obsegata 404 fotografije iz obdobja druge svetovne vojne. Dr. Prešernu je namreč, v fotografski objektiv, uspelo ujeti prve mesece italijanske okupacije Ljubljane in utrip v prestolnici, katero so v vsaki ulici zaznamovale italijanske vojaške enote. Njegov položaj v sodstvu in osebni pogum sta mu omogočila, da je posnel tudi presenetljive fotografije grobov talcev na ljubljanskem pokopališču Žale ter redke fotografije domobranskega pokopališča Orlov vrh na Ljubljanskem gradu.

p_3421

Zlasti v letu 1943 je fotodokumentiral številne nemške razglase o streljanju talcev in italijanske propagandne letake. Fotografska albuma se zaključujeta z letom 1945, ko lahko kronološko spremljamo posledice zavezniškega bombandiranja Ljubljane, vse do osvoboditve Ljubljane in vkorakanja partizanov v prestolnico. Dr. Jakob Prešeren je ostal aktiven fotograf tudi po vojni, a žal tega njegovega ustvarjanja naša ustanova ne hrani.

p_1161

Fotografije: Muzej novejše zgodovine

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s