Malick Sidibé

V Maliju so se v nedeljo 17. 04. 2016 še poslednjič poslovili od Malicka Sidibéja, nagrajevanega fotografa, ki si je s svojimi studijskimi portreti popularne kulture v svoji zahodnoafriški domovini pridobil status narodnega zaklada.

Malick Sidibé

Na svoje fotografije je Sidibé pogosto ujel živahne portrete in prizore veseljačenja, njegova najbolj znana dela pa prikazujejo razcvet popkulture in nočno življenje v malijski prestolnici Bamako. Zaradi tega se ga je prijelo ime oko Bamaka; v svoji šestdesetletni karierije postal eden najbolj mednarodno priznanih in nagrajevanih afriških umetnikov.

Immagini 002

Prav zato se je na stotine žalujočih zbralo na nogometnem igrišču v Daoudabougouju, četrti Bamaka, kjer je Sidibé v skromni hišici, obdan z razširjeno družino, preživel večino svojega življenja. Vojaki so se postrojili v slovo pokojniku, čigar truplo je bilo – v skladu s prakso islama – zavito v platno in prekrito z malijsko trobojnico v zeleni, rumeni in rdeči barvi.

Malick Sidibéje_6

“Bil je del svetovne dediščine. Ne gre le za Bamako, le za Mali ali za Afriko,” je komentiral Igo Diarra, direktor galerije Medina v Bamaku. “Vedno je bil dostopen, nasmejan in radodaren. Ljudem je polagal na srce, naj bodo v svojem ustvarjanju iskreni, naj ne sledijo modi, ampak se raje osredotočijo na delo in na to, kar imajo radi.”

Malick Sidibéje_12

“Oko Bamaka”
Sidibéjeve v hipu prepoznavne fotografije iz petdesetih in šestdesetih – po zadnji modi urejeni najstniki se na njih zvirajo v nočnih klubih ali pa v studiu pozirajo za kamero – so ujele duha preobrazbe Malija iz francoske kolonije v svobodno, neodvisno ljudstvo. S svojim delom je rušil stereotipe, povezane z Afriko, in celino povezal s preostankom sveta. “Mladino, ki jo je fotografiral, so pestile enake težave v boju za enakopravnost in svobodo kot temnopolte Američane, ki so poslušali Sama Cooka in Otisa Reddinga ter plesali,” je povedal malijski umetnostni kritik Chab Toure.

Malick Sidibéje_13

Pozneje se je v svojem studiu, kjer je goste sprejemal vse do zadnjih let življenja, posvečal predvsem portretom; svoje portretirance je postavil pred preprosto ozadje in njihovo bistvo ujel v svojem na videz preprostem, a samosvojem slogu. “Če hočeš biti dober fotograf, moraš znati opazovati in vedeti, kaj hočeš,” je leta 2010 pojasnil v intervjuju za The Guardian. “Prav tako moraš biti prijateljski, dojemljiv. Pomembno je, da se ljudje lahko ob tebi sprostijo. Človeški obraz, to je ves svet.”

Malick Sidibéje_3

Na deset tisoče njegovih negativov in fotografij danes hranijo v zbirkah po vsem svetu, med drugim tudi v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) in kalifornijskem Getty muzeju. Na 52. beneškem likovnem bienalu leta 2007 pa je prejel zlatega leva za življenjske dosežke, s čimer je postal prvi fotograf in sploh prvi Afričan, ki je prejel to nagrado.

malick-sidibc3a9_my-hat-and-bellbottoms

Malick Sidibé was born in Soloba, Mali, in 1936. He lived and worked in Bamako, Mali. He studied at the École des Artisans Soudanais (Institut National des Arts) in Bamako. He was the 2008 recipient of the ICP Infinity Award, the 2007 Venice Biennale Golden Lion, and the 2003 Hasselblad Award.

Malick Sidibéje_1

Sidibé’s solo and two-person exhibitions includeChemises, Foam Fotografiemuseum, Amsterdam (2008); Photographs: 1960 – 2004, Jack Shainman Gallery, New York (2005); Malick Sidibé, Fondation Cartier pour l’Art Contemporain, Paris (2004); Malick Sidibé, Galleria Nazionale d’Arte Moderna, Rome (2001); Malick Sidibé, Stedelijk Museum, Amsterdam (2001); Malick Sidibé, You Look Beautiful Like That: The Portrait of Photographs of Seydou Keita and Malick Sidibé, Harvard University Art Museums, Cambridge (2001); Malick Sidibé, Centre d’Art Contemporain, Geneva (2000); Porträt Afrika, fotografische positionen eines jahrhunderts, Haus der Kulturen der Welt, Berlin (2000); Malick Sidibé, Museum of Contemporary Art, Chicago (1999); and Malick Sidibé, Fondation Cartier pour l’Art Contemporain, Paris (1995).

Malick Sidibéje_2

Group exhibitions include Think with the Senses Feel with the Mind, 52nd Venice Biennale (2007);The Short Century: Independence and Liberation Movements in Africa, 1945 – 1994, P.S.1 Contemporary Art Center and Museum of Modern Art, New York (2001); Malick Sidibé/Seydou Keita, Sixth International Istanbul Biennial (1999); In/sight: African Photographers, 1940 to the Present, Guggenheim Museum, New York (1996); and Premiè res Recontres de la Photographie Africaine, Bamako, Mali (1994).

malick-sidib-nuit-de-no-001

Photo of Malick Sidibé Mali, 2001 – Courtesy C.A.A.C-The Pigozzi Collection, Geneva

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s