Josip Pelikan

Fotografski atelje Pelikan

Stekleni fotografski atelje je zgradil celjski fotograf Martin Lenz 1899 leta. Zidana pritlična stavba s tremi manjšimi delovnimi prostori nosi nad seboj stekleni atelje izvedbe Pultatelier.

Josip Pelikan

Josip Pelikan ga je kupil leta 1920 ob preselitvi v Celje. Danes je v njem stalna muzejska postavitev, ki priča o bogatem in ustvarjalnem življenju in delu mojstra fotografa Josipa Pelikana, ki je Celje in Celjsko svojih let mojstrsko prelil v trajni spomin. Obiskovalci si lahko v pritličju ateljeja ogledajo temnico, retuširnico, mojstrovo tehnično opremo, steklene plošče in originalne fotografije. V nadstropju je stekleni salon z vso pripadajočo opremo.  V njem je s pomočjo naravne svetlobe ustvarjal mojster Pelikan. Atelje je kulturni spomenik državnega pomena, saj je edini ohranjeni primer steklenega fotografskega ateljeja s konca 19. stoletja v Sloveniji.

pelikan v kamniško-savinjskih alpah

Naš veliki fotografski mojster Josip Pelikan se je rodil 9. decembra 1885 v Trbižu mami Barbari in očetu Antonu. Oba sta bila po rodu Čeha in fotografa. Josipov oče je vsak mesec potoval z vozom v Idrijo in tam fotografiral meščane, včasih je vzel s sabo malega Josipa in takrat je začel Josip Pelikan spoznavati fotografski poklic. Po materini smrti leta 1892 se je oče s sinom za stalno preselil v Idrijo. Zdelo se je, da se je obdobje Pelikanove ljubezni do fotografije končalo, vendar ga je oče začel pripravljati na šolanje za bodoči poklic fotografa. Njegov oče se je leta 1894 v Idriji ponovno poročil. Josip je obiskoval osnovno šolo v Idriji. Avgusta 1899 se je začel uvajati za fotografa in 12. aprila 1905 je končal šolanje z nazivom fotografski pomočnik. Spričevalo je podpisal njegov oče Anton. Po Josipovih besedah je bil njegov oče odličen mojster fotografske tehnike in se je rad zgledoval po njem.

Kult__8___Celjska_promenada_hires.jpeg1

Ni mu bilo še 20 let, ko je odpotoval na Dunaj in se zaposlil v ateljeju Brigitte. Tam je leta 1905 delal kot pomočnik. Prejel je pisno spričevalo in pohvalo, potem pa se je vrnil domov k očetu v Idrijo. Začel je z delom samostojnega fotografa, vendar le za kratek čas, saj je moral oditi v vojsko, kjer mu ni bilo lahko.

Cesarju je služil od 1. oktobra 1906 do 1. novembra 1909 in na koncu je dosegel stopnjo podnarednika ter bil dodeljen telefonistom. Po končanem služenju se je vrnil v Idrijo, kjer je začel z delom v ateljeju.

pelikan

Po naravi so mu bili blizu telovadba, družabnost in narodna zavednost. Tako ga je sokolstvo, ki ga je vodil Engelbert Gangl, hitro pritegnilo, sokolska uniforma pa mu je prirasla k srcu. Pri sokolih je bil srečen, saj se je takrat zaljubil v Lebarjevo Marijano. Marijana je bila doma iz Brežic. Josip je 4. maja 1910 pri glavarstvu v Logatcu pridobil prvi obrtni list na svoje ime. 24. maja 1910 sta se Josip in Marijana poročila v Brežicah in mladi par je takrat sklenil, da bosta opravljala fotografsko obrt tudi v Brežicah. Tam se jima je naslednje leto rodila hčerka Nada.

image_7650999_3

Pelikanov oče je stanoval z družino v Idriji in je julija 1912 umrl. Za takratne čase je dosegel lepo starost. To je bil tudi nekakšen povod, da se je Pelikan dokončno osamosvojil. Prosil je za gradbeno dovoljenje za lastno hišo s steklenim ateljejem. V fotografijo je uvedel tudi svojo ženo, ki mu je zelo pomagala.

Le dve leti pozneje se je pričela 1. svetovna vojna in poklican je bil v vojsko. Med vojno je imel nekako srečo v nesreči, saj mu ni bilo treba oditi na fronto, ampak je v nekem manjšem mestu na Madžarskem opravljal delo fotografa. Po štirih letih vojaške obveznosti se je z veseljem vrnil v Idrjio, kjer pa je bilo politično ozračje zelo vroče in napeto, saj so mesto zavzeli italijanski vojaki, nekaj se jih je naselilo tudi v Pelikanovo hišo. Najprej je še bilo nekako znosno, kasneje pa je začelo postajati vse hujše.

5c6a45b0d6b24c82b11c756114e93f70_max_680x580

S profesorjem Beblerjem, s katerim je rad obiskoval planinske postojanke, sta postala oblastem sumljiva, zato so Pelikanu svetovali, da se umakne iz Idrije. Za Pelikana je bil to hud udarec, saj je gradil vse svoje življenjske načrte v Idriji. Tako je sklenil, da se bo z družino preselil v Brežice, hišo in atelje v Idriji pa prodal. Na vlaku na poti do Brežic se mu je zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Srečal je znanca, ki mu je povedal, da je v Celju pred kratkim umrl fotograf Martin Lenz in da je njegova hiša s steklenim ateljejem naprodaj.

13. maj 1945

Josipa Pelikana na vlaku v Brežice prešine ideja, da se ustavi v Celju, kjer ostane do konca svojega življenja, Celje pa tako dobi odličnega kronista in dokumentarista celjske zgodovine. Josip Pelikan je najprej najemnik, že čez leto dni pa odkupi stekleni “pult atelje”, ki je izjemno pomemben arhitekturni in kulturni spomenik ter je edini še ohranjen stekleni atelje v Sloveniji, pa tudi v svetovnem merilu redek primer – je arhitekturni spomenik in spomenik fotografske kulturne dediščine.

Pelikan v tistem času ni bil edini fotograf v Celju, bil pa je edini, ki se je poleg portretne fotografije ukvarjal tudi z arhitekturno, planinsko, turistično, industrijsko in dokumentarno fotografijo. Takoj, ko je prišel v Celje, je dobil nov obrtniški list. S tem dovoljenjem je postal tudi član Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo v Ljubljani. S hišo in steklenim ateljejem je Pelikan postal “pojem za nove razvojne smeri celjske fotografije. ̋ (Pelikan, 1996, str. 19).

20130125_9302

Leta 1922 se je rodila hčerka Božena. Tako so bili zdaj člani Pelikanove ožje družine štirje, ki so se kasneje vsi ukvarjali s fotografijo.

Pelikanu je bila ena sama delavnica, atelje v Celju premalo. Takrat je bilo v navadi, da so imeli evropski fotografi eno ali več podružnic ter si s tem povečali promet. Pelikan je imel tako atelje tudi v Rogaški Slatini in Dobrni, svoje pomočnike pa je pošiljal tudi v druge zdraviliške kraje v bližini Celja. Včasih je bila fotografija zelo draga, zato opazimo na fotografijah večinoma le premožne ljudi. Njegovi motivi iz Rogaške Slatine so večkrat izšli v tisku kot razglednice, njegove posnetke pa lahko najdemo tudi v revijah in knjigah.

Poleg portretiranja in svojega lastnega dela je prejemal naročila celo od lastnikov tovaren (Cinkarna, Vesna, Emo, Rebekova tovarna tehtnic), da je fotografiral notranjost. Naročila je prejemal celo iz sosednjih republik, na primer iz Zagreba.

NOB Celje

Josip Pelikan je bil tudi navdušen planinec. Najraje je zahajal v Kamniško-Savinjske Alpe. Napravil je lepe posnetke naše najlepše alpske doline, Logarske doline. Potoval je s kolesom in včasih potreboval cel teden za svoje fotografske izlete, saj je čakal po več dni, da so se razkrili oblaki in se je prikazalo sonce za idealen posnetek. Domači pa so ga doma nestrpno čakali. Zaradi velike teže svoje fotografske opreme je imel pogosto s sabo tudi kakšnega vajenca.

Obe hčeri sta šli po očetovih stopinjah. Starejša hči Nada je imela nekaj časa svoj atelje v Mariboru, bila je izredno dobra portretistka in je včasih celo fotografirala svojega očeta. Mlajša hči Božena pa je vse do konca prejšnjega stoletja nadaljevala očetovo delo v Celju.

Josip Pelikan je bil učen človek. Vsakodnevno je skrbel za svoje izobraževanje. Vsak dan naj bi po 10. uri sedel na stol, vzel v roke knjigo o fotografiji in eno jabolko. Mogoče je zato dočakal kar 92 let. Sledil je novostim na področju fotografije in fotografske opreme, kar dokazujejo tudi leica kamere, ki jih je imel med prvimi ter so ravno zato zelo dragocene. Z njimi je fotografiral dokumentarne fotografije, športne dogodke, politične dogodke in tudi prihod Nemcev v Celje na začetku 2. svetovne vojne ter streljanje talcev v Starem piskru med vojno.

Josip Pelikan Celje

Po 2. svetovni vojni je Josip Pelikan nadaljeval s svojim fotografskim delom. Vmes je moral zaradi zloma kolka kar dve leti počivati, kar je bilo zanj hudo trpljenje. A ko si je opomogel, je spet sedel na kolo s fotoaparatom v rokah in nadaljeval svoje delo. Močno se je posvečal delovanju v turističnem društvu in se zavzemal za boljšo turistično podobo svojega mesta.

V svojem življenju je Josip Pelikan prejel veliko priznanj, udeleževal se je raznih fotografskih razstav, tekmovanj, ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven meja Jugoslavije.

Josip Pelikan, slovenski in predvsem celjski fotograf, je umrl v Celju 18. junija 1977. K večnem počitku so ga položili 21. junija 1977. “Za njim je ostalo neprecenljivo bogastvo: pričevanje o dogodkih, spremembah in rasti mesta ob Savinji, o njegovih ljudeh, ki jih ni več, in o tistih, ki rastemo iz njegovih korenin.” (Pelikan, 2010, str. 13)

Kult__9___Josip_Primo_ič_s__hires.jpeg4

Pomen Josipa Pelikana za Slovenijo in Celje

Njegov pomen za Slovenijo in za Celje je bil nekoč in je danes zelo velik. Josip Pelikan je bil v času, ko je živel, pojem kvalitetne fotografije. Bil je mojster portretne fotografije in njegove stranke, znani obrazi slovenskega in tujega prostora, so to tudi potrjevali. Njegove fotografije so bile prepoznavne, tehnično in likovno zelo kvalitetne. V času, ko je živel, je bil zelo znan povsod, saj so ga vabili na delo tudi v tujino. Bil je zelo iskan in znan, česar pa ne moremo reči v današnjem času, saj se ga spomnijo le starejši, mlajše generacije pa pogosto sploh ne vedo, kdo je bil.

Kult__29___Celje__ob_Savinj_hires.jpeg3

Starejše generacije pa se ga rade spominjajo, če ne drugače, po ohranjenih fotografijah, ki so skrite v številnih domovih po podstrešjih in so že čisto zaprašene. Tako je tudi sam Josip Pelikan dejal, da moraš generacijam zapustiti vrednoto, ki pa je ne moremo meriti z denarjem. Tudi njegove fotografije so takšna vrednota, mi vsi pa poskušamo slediti tej njegovi misli.

Alja Roškar, Tilen Stropnik

____________________________

© Copyright

Fotografije:  Fotografije je posnel in izdelal Josip Pelikan. (Foto: Josip Pelikan, hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje). Zbirka JOSIP PELIKAN

Photo Credit:  Josip Pelikan

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s