Jan Saudek

Jan Saudek se je rodil v Pragi na Češkem leta 1935. Pri petnajstih letih je dobil fotoaparat, s katerim so nastali prvi umetniški poskusi. Pozneje se je ukvarjal tudi s slikanjem, odločilno pa je njegovo ustvarjanje zaznamoval katalog fotografske razstave Edwarda Steichna The Family of Man.

07-jan-saudek-jpg

Oboževan in zavračan, slavljen in omalovaževan

V začetku 70. let je iznašel značilno “stensko” kompozicijo, v katero je postavljal svoje figuralne prizore. Njegova mednarodna prepoznavnost je hitro naraščala in v naslednjih letih je sodeloval s številnimi umetniki, med katerimi so bili Paule Pia, Kartsen Fricke, Marlene in Jean-Pierre Vorlet, Pierre Borhan, Anita Neugebauer in David Travis. Leta 1981 je v Milanu izšla prva monografija o njegovem delu z naslovom Il teatro della vita. Kmalu po tem se je lahko popolnoma posvetil fotografskemu delu. Leta 1990 je bil odlikovan s francoskim redom viteza umetnosti in literature, francoski režiser Jerome de Missolz pa je o njem posnel film Jan Saudek – češki fotograf. Leta 2005 je predstavil svojo 14. in najobsežnejšo monografijo z naslovom SAUDEK, ki jo je spremljala velika retrospektivna razstava v Pragi.

jan_saudek_04

Jan Saudek danes slovi kot najvidnejši češki fotograf. Njegove fotografije so bile predstavljene na več kot štiristo samostojnih in skupinskih razstavah po vsem svetu, predvsem na Češkem, v ZDA in Franciji, pa tudi na Japonskem, v Avstraliji in Izraelu, in so del vseh pomembnejših svetovnih zbirk.

Najbolj znan sodobni češki fotograf. Oboževan in zavračan, slavljen in omalovaževan, spoštovan in preklinjan. Z izjemnim mestom v kontekstu razvoja češke in svetovne fotografije. Saj je soliter, edini svoje vrste. Njegovo ustvarjanje ni del nobenega nazorskega ali generacijskega toka, ni ga mogoče k nikomur priključiti, nikamor uvrstiti. Tudi če to naredimo, še vedno ostane v ustrezni “koloni” sam.

saudek 02

Film o Janu Saudeku:

Celovečerni dokumentarec o najbolj znanem sodobnem češkem fotografu Janu Saudeku je skrajno osebna vizualizacija življenja kontroverznega junaka in odpadnika. Dramatična pripoved prinaša vznemirljive fotografije, a tudi izzivalne ideje, iluzije in ideale. Saudek, ki je svetovno slavo dosegel dolgo pred priznanjem v domovini, pred kamero nastopa v več vlogah, med katerimi prehaja s presenetljivo in šokantno lahkotnostjo.

Film je leta 2008 prejel nagrado za najboljši dokumentarni film na festivalu Eurofest v kanadskem Montrealu.

saudek 1

Fotografska razstava Jana Saudeka

Ženska kot iz poezije lorda Byrona in lobanja ob njej; morda še oblečeni moški, popolnoma urejen. Galerija Fotografija skupaj z zavodom Emzin predstavljata fotografa Jana Saudeka.

Fotografije Jana Saudeka so originali. Vse po vrsti. Vse po vrsti (vsaj serija, ki je na ogled v galeriji Fotografija) pa tudi delujejo, kot da bi jih že videli. Jan Saudek namreč od sedemdesetih razvija fotografijo akta, ki v motivih in morbidno-dekadentni stilizaciji spominja na momente dekadence 19. stoletja. Skoraj bi si želel ob ženski z lobanjo v roki in ob težkem damastu ugledati kakšnega Oscarja Wilda. Atmosfero nekega prejšnjega časa Saudek zaostruje tudi s posebno obdelavo fotografije, z naknadnim koloriranjem, zaradi katerega je vsaka njegova fotografija original in zaradi katerega so te fotografije videti kot zgodnje fotografske gravure.

Jan-Saudek 21

Tukaj pa je še legendarni rahlo razpadajoči zid, pred katerega Saudek postavlja svoje modele. Nekoč je šlo res za to, da je Saudek preprosto moral delati v vlažni kleti, danes gre za Saudkovo tradicijo. Ta zid je celo dal ime Saudkovemu slogu, o njem govorijo kot o fotografu prepoznavne ‘stenske kompozicije’; pred zidom nastajajo zanimive figuralni prizori, ki bi z manjšo stilizacijo lahko bili tudi pornografski. Eros in tanatos, in sicer kar najbolj očitna, sta jedri fotografije, zaradi katere Jan Saudek danes velja za najvidnejšega češkega fotografa. Saudekove fotografije nadalje določa neka notranja tenzija. Na prvi pogled hiperestetizacijo celotnega prizora kontrapunktirajo motivi, ki jih označujejo kot kontraestetske. Gre za Saudekovo vztrajanje pri upodobitvi ženske, kakršna je; v močno scenografijo namreč postavlja ženske, ki izrazito kontrirajo ‘reklamnemu idealu’ sodobne ženske lepote.

Jan-Saudek-Hyperbole

Auschwitz in momumentalna fotografska razstava

Fotografija Jana Saudeka ima dve izhodišči. Saudeka, čigar oče je bil Jud, je bistveno zaznamovala izkušnja internacije v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je skupaj z bratom dvojčkom le za las ušel eksperimentatorski roki doktorja Mengeleja. Drugo izhodišče je manj tragično. To je bila ogromna razstava The Family of Man (Človeška družina), v kateri je Edward Steichen v 503 fotografijah 273 fotografov, ki jih je izbral iz začetnega nabora 2 milijonov fotografij, nekako povzel umetniško fotografijo z motiviko človeka in vsega človeškega. Steichen je razstavo pripravljal štiri leta, od 24. januarja 1955 je bila na ogled v newyorški MoMI, nato je več kot 30 let potovala po svetu, njen pomen pa je poudaril tudi Unesco, ko jo je uvrstil na seznam kulturnih dokumentov kot spomenikov svetovne kulturne dediščine (gre za seznam Memory of the World). Danes bi v to zbirko sodila tudi Saudekova fotografija.

Jan Saudek-3

____________________________

© Copyright

Fotografije:  Jan Saudek

Photo Credit:  Jan Saudek

http://www.saudek.com/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s