John Hilliard

John Hilliard, rojen v Lancasterju leta 1945, je sprva študiral kiparstvo na šoli St Martin’s School of Art v Londonu. Njegovo fotografsko delo obravnava vprašanja jezika in predstavitve le-tega s sistematičnim raziskovanjem medija samega. Leta 1986 je Hilliard prejel spominsko nagrado Davida Octaviusa ​​Hilla s strani Gesellschaft Deutscher Lichtbildner.

John_Hilliard Table For Four, 2003

John_Hilliard: Table For Four, 2003 (Miza za štiri)

Njegovo aktivno sodelovanje na številnih samostojnih in skupinskih razstavah (od leta 1969) se je dopolnjevalo z njegovim teoretičnim delom avtorja številnih člankov o umetnosti in fotografiji. Poleg svojega dela kot umetnik, je predaval na različnih institucijah kot so: Slade School, University College v Londonu, kjer je bil zaslužni profesor likovne umetnosti od leta 2010.

Camera Recording its Own Condition (7 Apertures, 10 Speeds, 2 Mirrors) 1971 by John Hilliard born 1945

Camera Recording its Own Condition (7 Apertures, 10 Speeds, 2 Mirrors) 1971. Artwork. John Hilliard

Osrednji element njegovih fotografij je podoba, enaka po videzu, iz vsakega zornega kota se pojavlja sama štirikrat (kar odločno potrjuje njeno obliko), v različnih ozadjih se hkrati tudi prekriva. S tem postane tudi bolj kompleksna. Glede na temo, obstajajo tudi trojni posnetki motiva in v zadnjem času tudi preprosti dvojni posnetki motiva. To so v bistvu “profili”, kjer ni več potrebe, da je predmet popolnoma simetričen, ampak samo da ima enak obris, reverzibilen iz dveh nasprotujočih si točk. Ta dela so posneta na dveh ločenih delih filma, nato pa se en del vodoravno zaviha za pripravo kompozitnega tiska – ter pripravi dve nasprotujoči si ozadji kot kompleksno prevleko.

Sixty Seconds of Light 1970 by John Hilliard born 1945

John Hilliard: Šestdeset sekund svetlobe, 1970, serija fotografij.

V povečevalnik postavimo negativ, spodaj papir, temnična ura določa ekspozicijo oz. osvetlitveni čas tekom razvijanja negativa. Svetli izrez je sled kazalca na uri, ki vsakokrat prepotuje določeni (ekspozicijski) čas na uri. Daljši ekspozicijski čas – presvetljenost objekta. Gre za analizo vpliva ekspozicijskega časa na odslikano realnost.

December Water

John Hilliard: Decembrska voda: Tekoča črnina, zledenela belina, viseča sivina, triptih, 1976.

Hilliard se je ukvarjal z vprašanjem ostrine. (Cameron; nihče ji ne bo govoril, kakšno ostrino naj uporabi). Fotografiral je en in isti prizor krajine, a z različnimi vrednostmi ostrine: prva slika ima oster prednji plan (Tekoča črnina), druga slika ima izostren srednji plan – oster rob (Zledenela belina), tretja slika pa ima neskončno razdaljo izostritve, v ozadju je tako vidna zasnežena krajina in drevo (Viseča sivina). Zmožnost fotoaparata: različno izostri realnost.

John Hilliard, Remote, Cibachrome, 1991

John Hilliard, Remote, Cibachrome, 1991

____________________________

© Copyright

Fotografije:  John Hilliard

Photo Credit:  John Hilliard

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s