Robert Heinecken

Robert Heinecken se je rodil v Denverju v državi Colorado 29. oktobra 1931. Svoje šolanje je začel na Riverside Junior College v Riversideu v Kaliforniji (1949 – 1951), nato je bil vojaški pilot v US Marine korpusu med leti 1953 – 1957 in potem odšel na študij umetnosti na Univerzo v Kaliforniji v Los Angelesu, kjer je diplomiral leta 1959 in leta 1960 opravil tudi magisterij. Leta 1964 je ustanovil podiplomski program za fotografiranje na univerzi UCLA in se od tam poslovil z upokojitvijo leta 1991.

Bil je član odbora zaupnikov prijateljev fotografije (Board of Trustees of The Friends of Photography) in predsednik Društva za fotografsko izobraževanje. Prejel je Guggenheimovo štipendijo (1976), nacionalno nagrado ustanove za likovno umetnost posameznih umetnikov (1977, 1981, 1986) ter nagrado Polaroid Corporation z možnostjo uporabe 20 × 24 in 40 × 80 kamere (1984, 1985, 1988). Od leta 1964 je imel Heinecken več kot 61 samostojnih razstav na mednarodni ravni, vključno z:. Centrom za kreativno fotografijo Univerze v Arizoni in 35-letno retrospektivno razstavo v Muzeju sodobne umetnosti v Chicagu leta 1998. Njegovo delo je vključeno v zbirke tako pomembnih institucij, kot so George Eastman House in Mills College Art Gallery. Robert Heinecken je umrl 18. maja 2006.

Robert Heinecken je bil imenovan za enega od najvplivnejših sodobnih fotografov v Ameriki, pa vendar je le redko uporablja fotografsko kamero. Njegovo ukvarjanje s fotografijo je obsegalo vse, kar je povezano z njo; namesto da bi se osredotočal na fotografske podobe kot kreacije, ki izhajajo izključno iz fotoaparata, se je posvetil fotografskim metodam in njihovim izvedbam, pogosto na zbadljiv  in humoren način do popularnih medijev.

Heineckenov umetniški potencial je vedno preučeval materialne zmožnosti medija v katerem je ustvarjal in ustvaril nove metode za snemanje in izdelavo fotografskih predmetov s kolaži, litografijo, polaroidom, srebrno-želatinastimi odtisi, barvnimi procesi, digitalnimi printi in z eksperimentalno uporabo temnice in kemijskih procesov v njej. Narava njegove ustvarjalnosti se upira kategorizaciji, vendar ima raje oznako, če sploh kakšno, izraz »parafotograf«, kot da bi s tem izrazom prižgal zeleno luč za fotografske procese, ki jih je najbolj pogosto uporabljal.

Robert Heinecken: 14 ali 15 gospa iz Buffala, št.1 VII, 1969, mešana tehnika.

Avtor izhaja iz fotografskih krogov in je blizu popartistični senzibilnosti. Pri njem so pogoste erotične teme. Pri nas so isti motivi pri S. Jagodiču, Lojzetu Logarju, Kalašu (Gluhi Junij), Janezu Berniku, od tujih avtorjev pa pri Naomi Savage, Betty Hann, Scottu Hyde. 60.,70. leta se dajo razdeliti na posamezne pristope do fotografije. Gre za kreativno špico, kvalitetno in polno novosti. Trenutna fotografija – nadaljevanje te tradicije, Kleinova linija – nadaljevanje, pogledi v mesto oz. velemesto z vidika posameznika, odtujenega od družbe (sprehajalec, ki trajno živi v mestu). Značilen je zaseben, subjektiven način in majhne zgodbe.

Drugi vidik je socialna krajina, stik združbe in fotografa, ki je v tem primeru svobodni umetnik, ki skuša komunicirati z mestom. Nova topografija je objektivistično naravnana in se sklicuje na fotografe 19. stoletja. To je vsakdanja krajina, ki jo vsak dan vidimo, a jo prezremo in ni evidentirana kot pojav. Vedno gre za prodor civilizacije na podeželje – krajina je uničena kot na bojišču.

____________________________

© Copyrights

Fotografije: The Robert Heinecken Trust

Photo Credit: The Robert Heinecken Trust

____________________________

This slideshow requires JavaScript.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s