Wilhelm Brasse

Fotograf iz Auschwitza je v objektivu celo življenje videl mrtve ljudi

Fotograf Wilhelm Brasse je bil v času druge svetovne vojne prisiljen fotografirati prestrašene otroke in druge žrtve grozovitih medicinskih eksperimentov le trenutke pred njihovimi smrtmi. V Auschwitzu je okoli 1,5 milijona, večino Judov, izgubilo svoja življenja.

Więzień (nr 45218)

Brasse, ki je umrl 23. oktobra 2012, star 94 let, je razkril številne grozote, ki so se dogajale v Auschwitzu, sicer pa velja za junaka, ker je tvegal svoje življenje, da je ohranil negative posnetkov. Ti so kasneje pomagali pri identifikaciji nacistov in njihovi obsodbi.

Prisoner 26947 at Auschwitz concentration camp, a picture taken by Wilhelm Brasse

Wilhelm Brasse se je po vojni poskušal ponovno ukvarjati s fotografijo, a je bila izkušnja iz koncentracijskega taborišča preveč travmatična. „Ko sem ponovno začel fotografirati, sem v objektivu videl mrtve. Ko sem želel slikati deklico, sem za njo opazil množico duhov. Videl sem tiste ogromne prestrašene oči, ki so zrle vame,“ je pojasnil.

Pred vojno je bil Brasse izurjen fotograf za portrete, delal pa je v studiu svoje tete v poljskem mestu Katowice. Imel je oko za fotografiranje in sposobnost, da je osebo, ki jo je fotografiral, omogočil, da se je popolnoma sprostila.

Germany Nazi Investigation

Ko se je začela vojna, so ga Nemci prisilili, da je izbral, na katero stran bo stopil – njegova mama je bila Poljakinja, njegov oče pa Nemec. „Ko so prišli Nemci, so želeli, da se jim pridružim in izrazim lojalnost Rajhu. A tega nisem hotel storiti. Počutil sem se Poljaka, bil sem Poljak. To je v nas vsadila naša mati,“ je pojasnil Brasse, ki je po zaslišanju pri Gestapu poskušal pobegniti na Madžarsko, vendar so ga na meji ujeli. Še enkrat so mu ponudili možnost, da se pridruži Nemcem, ker se ni hotel, so ga posadili na vlak, namenjen v Auschwitz-Birkenau.

wilhelm-brasse-campos-concentracion-640x280-25102012

Wilhelm Brasse: Gledal sem smrti v oči. Petdeset tisočkrat.

V taborišču so ga uporabili za dokumentiranje vseh zadev, ki so jih počeli. Rajh je bil namreč obseden z arhivi, je pojasnil Brasse. Posnel naj bi od 40 do 50 tisoč portretov. Med številnimi žrtvami, ki jih je slikal, se spomni tudi moškega, ki je imel čudovito tetovažo. Na fotografiranje ga je poslal slavni angel smrti Josef Mengele. „Bila je tetovaža Adama in Eve, ki stojita pred drevesom spoznanja. Očitno ga je naredil umetnik,“ je dejal Brasse, ki je kasneje ugotovil, da so moškega najprej „spravili iz kože“ in nato ubili.

Child_survivors_of_Auschwitz

Kdo je bil fotograf iz Auschwitza?

Wilhelm Brasse se je rodil 3. decembra 1917 v mestecu Żywiec, ki je bil takrat del avstro-ogrskega imperija, po prvi svetovni vojni pa je pripadel Poljski. Njegov oče je bil potomec avstrijskih naseljencev, mati pa Poljakinja.

V drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja se je izučil za fotografa v stričevem ateljeju v Katovicah. Po nemški zasedbi Poljske leta 1939 so esesovci mladega Brasseja večkrat prepričevali, naj priseže zvestobo Hitlerju in se včlani v Wehrmacht, kar pa je zavrnil, ker se je zaradi materinega vpliva čutil Poljaka. Konec marca 1940 je prek Madžarske poskušal pobegniti v Francijo, da bi se pridružil poljski osvobodilni vojski, a so ga prijeli na meji. Po petih mesecih zapora v Sanoku in Tarnówu je ponovno zavrnil poziv, naj se pridruži nacistom. Zato so ga 31. avgusta 1940 deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz kot političnega jetnika, kjer je dobil matično številko 3444. Od 438 jetnikov iz njegovega transporta jih je večina umrla že po nekaj tednih bivanja v taborišču.

mass grave in Belsen, Germany

Tudi Brasse je v prvih mesecih strašno trpel. V nečloveških razmerah je moral graditi cesto med postajo in krematorijem, podirati hiše, ki so jih zasegli Poljakom zaradi širitve taborišča, in prevažati trupla iz taboriščne bolnišnice v krematorij. Sredi zime 1940–1941 so ga premestili v kuhinjo, kjer je prenašal polne čebre krompirja. Politični oddelek ga je februarja 1941 zaradi njegove odlične nemščine in fotografskih sposobnosti, ki si jih je pridobil pred vojno, dodelil taboriščni identifikacijski službi (Erkennungsdienstu). V štirih letih neprekinjenega dela v tej službi je Brasse – po lastni oceni – naredil od štirideset do petdeset tisoč fotografskih posnetkov. Knjiga opisuje predvsem dogodke in Brassejeva doživetja iz tistega časa.

krakow-auschwitz-9

Tvegal je življenje, da je rešil fotografije

Erkennungsdienst je prenehal delovati januarja 1945, ko so nacisti taborišče Auschwitz izpraznili pred bližajočo se Rdečo armado. V tistih zadnjih dneh je Brasse tvegal življenje, da je pred uničenjem rešil velik del fotografskega materiala, ki ga je posnel sam ali njegovi nadrejeni. Njemu gre torej zahvala za ohranitev bistvenih dokazov in spominov na nacistična grozodejstva.

Buchenwald

Iz Auschwitza so ga odpeljali v taborišče Ebensee, podružnico Mauthausna v Avstriji, ki so ga osvobodili ameriški vojaki v začetku maja 1945.

Sedemindvajsetletni Wilhelm se je vrnil v Żywiec k svojim staršem in petim bratom, ki so vsi preživeli vojno. Tam je odprl atelje in nameraval nadaljevati s fotografskim delom. A kadarkoli je pogledal skozi fotografski objektiv, so se mu prikazovale žrtve nacizma, ki jih je fotografiral v Auschwitzu. Ko je spoznal, da se ne more otresti mučnih spominov, je za vedno odložil fotoaparat in se uspešno lotil trgovske dejavnosti. Poročil se je, postal oče dveh sinov in ded petih vnukov. Dejavno je sodeloval pri ustanovitvi muzeja v Auschwitzu in dolga leta osveščal mladino, zlasti nemško, o holokavstu. Wilhelm Brasse je spokojno umrl 23. oktobra 2012, v rodnem Żywiecu.

World- War- 2- Holocaust-

Kdo je bil Franc Slokan?

V knjigi je objavljenih tudi nekaj Brassevih fotografij iz Auschwitza. Zadnja med njimi je fotografija Franca Slokana, Slovenca, ki je bil interniran avgusta 1942 z matično številko 57860 in oznako ‘Pol:S’ (slovenski politični jetnik).

naslovnica

Knjiga – Fotograf iz Auschwitza: Luca Crippa, Maurizio Onnis

Založnik o knjigi

Po nemški zasedbi Poljske leta 1939 so esesovci pozvali mladega avstrijskega Poljaka Wilhelma Brasseja, naj priseže zvestobo Hitlerju in se pridruži nemški vojski. Mladenič je to zavrnil, ker ni želel izdati svoje domovine. Leto dni kasneje je bil interniran v Auschwitz, z zaporedno številko 3444.

Njegove tovariše so kmalu pobili, sam pa se je rešil, ker je bil za naciste dragocen zaradi fotografskih sposobnosti. V petih letih, ki jih je preživel v taborišču, je moral s fotoaparatom zabeležiti nešteto grozot, o katerih pričuje neprecenljiv arhiv z več kot petdeset tisoč posnetki.

Brasse je sčasoma začutil, da golo preživetje ne sme biti njegov edini cilj. Svet je moral izvedeti. Pred nami je pretresljiva resnična zgodba, ki temelji na osebnih pričevanjih in dokumentih.

____________________________

© Copyrights: Auschwitz-Birkenau State Museum

Fotografije: Auschwitz-Birkenau State Museum

Photo Credit: Auschwitz-Birkenau State Museum

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjiga/fotograf-iz-auschwitza

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s