Helmut Newton

Nedotakljiva, dominantna golota

Popolna telesa supermankenk, visoke pete, razkošna domovanja, krzno … fetiši in obsedenost. Helmut Newton, velikan modne fotografije in akta.

Helmut Newton - 3

Postal je ikona, medtem ko je ustvarjal ikone, so o Helmutu Newtonu zapisali na spletni strani nemškega razstavišča Kunsthaus Apolda Avantgarde, kjer so odprli razstavo njegovih del. Newton (rojen kot Helmut Neustädter 31. oktobra 1920 – umrl 23. januarja 2004) je bil fotograf “modne biblije” Vogue in je s svojim delom ustvaril stilistiko modne fotografije, ki je danes postala del naše ikonografske resničnosti. Prav on je tisti, ki je zaslužen za vzpon supermodelov. Uspelo mu je ustvariti fotografije, na katerih so njegovi modeli kljub goloti (ali prav zaradi nje?) videti neranljivi in nedotakljivi, pozoren je bil na vsako najmanjšo podrobnost. Njegova estetika nas danes spremlja na vsakem koraku.

Prav Helmut Newton je bil tisti, ki je žanr “fotografije glamurja” pripeljal v mainstream. Tako je postal osrednje izrazno sredstvo nekega obdobja. “Na svoj način je spremenil erotično domišljijo našega časa ali jo vsaj močno zaznamoval,” je o njem zapisal modni guru in fotograf Karl Lagerfeld na začetku 90. let. “Je nekakšen čudežni deček fotografije ženske našega stoletja.” In kot vidimo danes, njegov vpliv sega v novo stoletje in tisočletje.

Golota kot oklep

Njegovo delo še danes ostaja sporno. Njegove slike provocirajo, izzivajo, so pohujšljive, a so hkrati estetske mojstrovine. Pogosto so mu očitali seksizem in mizoginijo, tako v času, ko je razstavljena golota veljala za prostaško, kot danes, ko je golota izkoriščana za druga sredstva na vsakem koraku. Newtonovi modeli so povsem goli, so telesa, ženska telesa, ki razgaljena razkrivajo svojo intimo. A njihovo goloto zaznamuje neka dominantnost, ki jim daje močan oklep, zaradi katerega so nedotakljiva. Nakazana nedolžnost brezhibnih teles je begajoča, poze modelov pa izžarevajo nič manj brezhibno čistost samouveljavitve, še pišejo na spletni strani razstavišča.

Helmut Newton je veliko več kot fotograf aktov in mode, ki je žensko telo prepustil voajerističnemu pogledu. Na njegovih slikah modeli komunicirajo z okolico in le redko je to harmoničen odnos, največkrat je prav v nasprotju trik, ki povzroča spornost in prelom v običajnem dojemanju realnosti.

Ključa do Newtonovega dela sta fetiš in obsedenost: visoke pete, razkošno opremljene vile, krzno in sedla se pojavljajo spet in spet in so tudi erotični zaznamovalci nekega obdobja, pripravljenega na rušenje vseh estetskih in moralnih meja. So pa tudi podpisi nekega umetnika, ki je bil močno navdahnjen z močno ženskostjo. “Manipuliram z modeli. Spremenim jih v nekaj mene,” je Newton povedal v filmu Helmut by June, ki ga je posnela njegova soproga June Newton.

 »Manipuliram z modeli. Spremenim jih v nekaj mene.«                    

–              Helmut Newton

Helmut Newton

Newton, ki je bil barvno slep, se je nekoč sam pošalil, da težko loči rumeno od zelene ter zeleno od modre barve in da verjetno zato dela tako dobre fotografije. Sicer pa je zaslovel predvsem z hladnimi in stiliziranimi ženskimi akti, v katerih so nakazane razne spolne deviacije in fetišizmi. Moški se na njegovih fotografijah običajno pojavljajo v podrejenih vlogah, kot natakarji, vozniki ali zgolj opazovalci.

Newton je svojo svetovno znano zbirko fotografij podaril Pruskemu kulturnemu skladu v rojstnem Berlinu. Zbirka bo razstavljena v nekdanji umetnostni knjižnici na postaji Bahnhof Zoo. “V to hišo sem se zaljubil,” je ob podpisu pogodbe oktobra lani povedal Newton. Spomin na to poslopje nosi v sebi vse od leta 1938, saj se je tedaj s te postaje odpeljal v pregnanstvo; zadnji pogled s tirov se mu je ustavil prav na tej čudoviti vilhelminski stavbi.

Fotograf, ki je navdušil in šokiral, hkrati pa je premikal modno in erotično fotografijo v do takrat neznane sfere. Mojster, ki je sovražil barvno fotografijo in se v glavnem posvečal črno-beli. Kopirali in občudovali so ga mnogi. Legenda, ki se ji ni približal še nihče.

Ko človek lista katero od njegovih knjig, se iz nje kar ulije množica golih, napol golih, zapeljivih, bizarnih žensk v nenavadnih položajih, od dominantnih do podložnih. V njihovi družbi je vrsta znanih imen zabavljaškega posla zadnjih petdesetih let, prav tako predstavljenih v precej nenavadnih vlogah. Knjige so velikega formata, da mojstrove fotografije pridejo do izraza.

Ob njihovem občudovanju človeka spreletavajo nenavadne asociacije: včasih mu je kar malo nerodno, včasih presenečenje prileti po zaslugi bizarnih spolnih praks, včasih je kompozicija groteskno smešna. Ampak bistvo je, da so vse fotografije odlične. Edinstvene. Popolne v svetlobi in kompoziciji, za katero fotografi pravijo, da je 90 odstotkov dobre fotografije. Tako so dobre, da jih tudi površni gledalec ne ošine le s trenutnim pogledom, saj je na njih vedno nekaj, kar pritegne pozornost. In potem se začne raziskovanje, ki prične pripovedovati nenavadne zgodbe, ki jih najde vsakdo – le da so različne, saj so naša dojemanja različna. Nekatere pa pripovedujejo točno določeno zgodbo. Zato se k listanju knjig in gledanju teh fotografij vedno znova vračamo.

Fotograf Newton umrl v nesreči

Los Angeles, 24.01.2004

V 83. letu starosti je v avtomobilski nesreči v Los Angelesu umrl svetovno znani nemško-avstralski fotograf Helmut Newton.

Ob Newtonovih fotografijah se lomijo kopja: kar je za ene vrhunska umetnost, je za druge čisti kult seksizma visokega sijaja. Za bojevnico za ženske pravice Alice Schwarzer so njegovi akti zgolj seksistični.

Newton naj bi odpeljal iz parkirišča hotela Chateau Marmont na bulvar Sunset, nato pa izgubil nadzor nad vozilom in se je zaletel v zid. Fotograf je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico Cedars-Sinai. Helmut Newton je bil poznan predvsem po portretih, modnih fotografijah in aktih, ki jih je objavljal v revijah Vogue, Elle in Playboy, njegove ženske akte velikega formata pa je bilo mogoče videti po mnogih svetovnih muzejih.

Newtnov oče, po rodu jud, je imel v Berlinu tovarno gumbov. Poročil se je z Američanko in leta 1938 pred nacističnim režimom pobegnil iz Nemčije. Družina je najprej živela v Singapuru, nato se je preselila v Avstralijo, kjer je Helmut Newton kot modni fotograf delal do leta 1957, ko se je vrnil v Evropo. Do leta 1980 je živel v Parizu, nato pa med Parizom in Monte Carlom.

Helmut Newton

V slovo vrhunskemu spogledljivcu z vsem perverznim, fetišističnim in nedovoljenim

Najsi je Helmut Newton fotografiral vrhunsko modo za italijanski Vogue ali svetovne zvezdnice za Playboy, njegove fotografije so bile vedno ostre, nepredvidljive in nedvoumno erotične.

Rodil se je leta 1920 v Berlinu, svoj prvi fotoaparat pa kupil pri 12 letih in za to zapravil prav vse svoje prihranke. Na njegov okus za ženske so usodno vplivale pruske služkinje, ki so delale v cvetočem družinskem gospodinjstvu njegovih staršev. Kot najstnik je pred nacisti pobegnil v tujino in se slednjič znašel v Avstraliji. Tam je sicer privzel avstralski akcent, toda njegov pogled na svet in še prav posebej na ženske je ostal v svojem bistvu germanski.

Modne revije po Evropi in ZDA so začele objavljati njegove fotografije v 50. letih minulega stoletja. Zanj tako značilne podobe modelk v usnju in visokih petah so bile čutne, včasih dekadentne, pogosto pa kritizirane. Najglasnejše so bile feministke, drugi fotografi pa so z njim seveda na veliko tekmovali.

Newtonova obsesija s fotografiranjem lepotic je logično vodila do Playboya, kjer so se njegove prve fotografije pojavile sredi 70. let. Pred njegovim objektivom so pozirale igralke Charlotte Rampling, Debra Winger in Nastassia Kinski ter supermodelki Grace Jones in Carla Bruni, a njegov najljubši fotografski subjekt so bila dekleta s sredine naše revije, vendar posnete v nekonvencionalnih okoljih z izjemnim erotičnim potencialom. Ali, kot je Newton omahljivo pripomnil, ko je sprejel nalogo Playboyevega fotografa: »Pa poskusimo tokrat nekaj malo bolj perverznega.« Umrl je v prometni nesreči v začetku leta. Jeseni bi bil 83 let.

Pirellijeve lepotice iz leta 1986 (foto)

Težko pričakovanega Pirellijevega koledarja za leto 2014 ne bodo krasile lepotice sedanjega časa, temveč ga bodo sestavljale neizdane fotografije izpred 27 let.

Letos bodo Pirellijevi znameniti koledarji, ki častijo žensko telo in so z leti postali izjemno zaželen zbirateljski kos, praznovali okroglih 50 let. Prvi koledar, ki ga je italijanska znamka pnevmatik izdelala zaradi promocijskih razlogov, je bil namreč izdan leta 1964, njegove strani pa je krasilo izjemno število lepotic, od manekenk, igralk do športnic.

Koledar za leto 2014 bo poseben tudi zato, ker bodo v njem objavljene do zdaj še neizdane fotografije, ki jih je posnel fotograf Helmut Newton, vendar je tedaj od projekta zaradi osebnih razlogov odstopil.

Pirelli je letos javnosti že predstavil posebne fotografije, na katerih pozirajo tudi Miranda Kerr, Alessandra Ambrosio in Helena Christensen. Čeprav je večina menila, da so te fotografije del koledarja za prihodnje leto, očitno ni tako. En posnetek iz leta 1986 si lahko ogledate zgoraj.

Irena Jurca: Ženska, ujeta v oko Helmuta Newtona

____________________________

© Copyrights: Helmut Newton Estate

Fotografije: Helmut Newton spletna stran: http://www.helmutnewton.com/

Photo Credit: © Copyrights: Helmut Newton: http://www.helmutnewton.com/

This slideshow requires JavaScript.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s