Ulična fotografija

Deset lekcij o ulični fotografiji Henrija Cartier – Bressona

1 . Osredotočimo se na geometrijo

Če pozorno pogledamo fotografska dela Henrija Cartier-Bressona, lahko opazimo, da je pri fotografiranju uporabljal geometrijo zelo poetično. Kot vidimo iz kadrov njegovih fotografij je uporabil vertikalne, horizontalne in diagonalne črte, krivulje, sence, trikotnike, kroge in kvadrate predvsem v svojo korist – podredil jih je lastni percepciji motiva. Posebno pozornost je posvetil okvirjanju slike, kot zamejitve fotografskega motiva.

Torej ne glejmo na svet le takšen kot je, poiščimo njegove geometrijske oblike, ki se pojavljajo v naravi, in jih uporabimo pri našem motivu. Vklopimo našo domišljijo in razdelimo naravno okolje v različne formalne elemente. Odkrijmo linije, ki morda vodijo do našega motiva ali kvadrate, ki lahko okvirjajo naš predmet fotografiranja. Postanimo skladatelj svojih slik in vključimo v naše razmišljanje zanimive podobe in trenutke, tudi tedaj, ko nimamo kamere v roki.

2 . Bodimo potrpežljivi

Ko bi Henri Cartier-Bresson govoril o “odločilnem trenutku”, ki je potreben za dobro fotografijo, bi verjetno dejal, da je velikokrat najboljša spontana fotografija, vendar je večkrat potrebno biti tudi potrpežljiv in čakati na pravi trenutek in ga predvidevati oz. načrtovati. Henri Cartier-Bresson je bil zelo metodološki in je pri fotografiranju zelo pazil na vsak element in podrobnost (ljudi, ozadje, uokvirjanje, sestavo), zato je vsako fotografijo obdržal le, če je bila popolna.

Ko se pripravljamo na fotografijo in vidimo zanimive prizore, počakajmo na pravo osebo, da zaide v naš kader in šele nato pritisnemo na sprožilec. Čeprav si ne želimo kampirati ure in ure in čakati, da se pojavi pravi trenutek, je zelo dobro uriti malo potrpljenja. Ni nam vedno treba iti ven na lov za pravo priložnost. Dovolimo ji, da pride sama do nas.

3 . Potovanja

Henri Cartier-Bresson je prepotoval  ves svet in posnel življenje v številnih državah kot so Indija, po vsej Evropi, Združene države Amerike, na Kitajskem, pa tudi v Afriki. Ko je potoval po svetu, je bil zmožen sprejeti drugačen način življenja tako, da se je prilagodil domačinom in lokalnim navadam ljudi in tako je lahko izvedeli več o lokalnih prebivalcih in o njihovem življenju. Ko je na primer fotografiral v Indiji, je tam ostal približno eno leto in se poglobil v njihovo kulturo.

Čeprav je super fotografirati na domačem dvorišču, je prav tako super, da potujemo tako pogosto, kot le lahko. Raziskovanje različnih dežel in kultur nam pomaga tudi pri navdihu za našo fotografijo in nam odpre oči.

4 . Držimo se enega objektiva

Čeprav je Henri Cartier-Bresson fotografiral z različnimi objektivi, kadar je opravljal naloge za različne revije ali za agencijo Magnum, je za svojo osebno rabo slikal le s 50 mm objektivom. S tem, da je ostal desetletja zvest temu objektivu,  je njegov fotoaparat resnično postal “podaljšek njegovih oči”.

Kadar fotografiramo, lahko uporabimo podoben pristop. Lepo je spodbujati fotografe, da uporabljajo različne objektive, da bi prikazali svet drugače, toda če bomo obdržali za najboljše posnetke en konstanten objektiv, bomo z njim lažje ustvarili naše umetniške vizije. Zmožni bomo z njim odkrivati naravne okvirje naših posnetkov in vedno bomo natančno poznali različne zorne kote in perspektivo fotografij, ki bodo nastale s tem objektivom.

5 . Fotografiranje otrok

Eden izmed mojih najljubših fotografij Henrija Cartier-Bressona je majhen deček, ki nosi dve steklenici vina v rokah z zmagoslavnim nasmeškom prvaka. Ko sem prvič videl sliko, me je zadela v srce, ker me je spomnila na moje otroštvo. Henri Cartier-Bresson je bil mojster fotografiranja otrok v njihovi naravni pojavnosti, pri njihovi igri in delu, ustvarjal je fotografije, ki gledalcem posredujejo izvirno nostalgijo do otroštva.

Danes je precej težko neovirano fotografirati otroke (glede na vse te histerije in novice o pedofiliji in ugrabitvah). Toda otroci so krasen objekt za ulično fotografijo. Po lastnih izkušnjah lahko zatrdim, da jih kamera ne moti kaj dosti in da jo pogosto ignorirajo ter se ne menijo zanjo. Zato takrat izkoristimo trenutek, da v objektiv ujamemo pravo bistvo otrok: igrivost, radovednost in pogosto tudi nagajivost.

6 . Bodimo nevsiljivi

Ko bi Henri Cartier-Bresson fotografiral na ulicah, bi ostal tako neopazen in nevsiljiv, kot je le mogoče. Znano je tudi, da je včasih oblepil svojo kromirano Leico s črnim lepilnim trakom in svoj fotoaparat tudi prekrival z robčkom, da bi bil manj opazen pri fotografiranju. Pri večini slik, ki jih je posnel, se osebe niso niti zavedale, da jih je fotografiral in tako so bili posneti prizori resnično pristni.

Če želimo fotografirati na enak način, nosimo oblačila, ki se zlivajo z okoljem, v katerem se nahajamo, in delajmo hitro. Če bi si ogledali video posnetke Henri Cartier-Bressona pri fotografiranju, bi lahko videli, da je bil pri tem spreten kot maček, zelo okreten in hiter pri svojem delu. Če vidimo prizor, ki ga želi posneti, hitro aktivirajmo fotoaparat in stopimo naprej, preden kdo to opazi.

7 . Oglejmo si svet z očmi slikarja

Preden se je Henri Cartier-Bresson začel ukvarjati s fotografijo,  se je pravzaprav posvečal slikarstvu. Ko je odkril fotografijo, je v njej uporabil iste estetske pristope kot pri klasičnem slikarstvu. Za HCB je bila kompozicija slike zelo pomembna in njegove fotografije izražajo pridih romantičnih slikarjev. Zanimivo je tudi, da se je v starosti dejansko odpovedal fotografiji in preostanek svojega življenja posvetil le slikarstvu.

Da bi postali boljši ulični fotografi, se lahko posvetimo tudi študiji slikarskih del. Oglejmo si, kako slikarji uporabljajo uokvirjanje, postavitev objekta, ljudi in prizorov. Eden od slikarjev, ki se mi zdi zelo fascinanten, je Edward Hopper, ki je bil v bistvu ulični fotograf oborožen s čopičem. Ne omejujmo naš navdih le na fotografske knjige, poiščimo tudi druge oblike umetnosti, kot so klasična, moderna, nadrealistična in abstraktna umetniška dela.

8 . Ne obrezujmo posnetkov

Henri Cartier-Bresson je bil nasprotnik obrezovanja fotografskih posnetkov. Verjel je, da vsakič, ko fotografiramo, moramo vedno kadriranje opraviti v fotoaparatu. Če je bil kader ali uokvirjanje pri njegovih fotografijah malo izven zamišljenega, je takšno sliko zavrgel.

Čeprav je moja osebna filozofija malce bolj ohlapna glede obrezovanja posnetkov, še vedno verjamem , da je najbolje, če lahko dosežemo idealni ulični posnetek brez obrezovanja. Če se bomo preveč navadili na obrezovanje fotografij, bomo postali leni pri kreativnim delom s fotoaparatom.

9 . Ne skrbimo za obdelavo

Čeprav je Henri Cartier-Bresson znal obdelati in razviti svoj ​​film, ga nikoli razvijal sam. On je odšel na teren in posnel fotografije ter predal posnete filme ljudem, ki jim je zaupal, da jih bodo dobro razvili. To mu je nudilo ogromno prednost, saj mu je omogočilo, da je porabil manj časa v temnici in več časa za fotografiranje.

V naši moderni in digitalni dobi fotografije nismo preveč zaskrbljeni zaradi naknadne obdelave posnetkov. Če res še nič ne vemo o naknadni obdelavi fotografij, si lahko kupimo program za obdelavo fotografij kot je na primer Lightroom 4 in se poigramo z obdelavo. Čeprav nekateri uživamo v ​​post-produkciji fotografij iz RAW formata, za to včasih porabimo preveč časa, kar se lahko izkaže za pomanjkljivost pri pravi ulični fotografiji. Če naredimo slabo fotografijo s fotoaparatom, nam jo ne more popraviti noben “photoshopping”.

10 . Vedno si prizadevajmo za boljše

Henri Cartier-Bresson nikoli ni bil preveč čustveno navezan na svoje fotografije. V nekem intervjuju so ga poskušali presenetiti s fotografijami, ki jih je naredil že davno v preteklosti in mu pokazali vsa njegova klasična dela na stenah galerije, in upali, da bo to vplivalo na razgovor z njim. Vendar HCB ni pokazal veliko zanimanja za te fotografije in je povedal, da ko enkrat naredi fotografijo, gre enostavno naprej in išče motiv za naslednjo fotografijo.

Čeprav je dobro, da cenimo naše delo, nikoli ne smemo malikovati našega dela in dovoliti, da nas to preveč okupira. Četudi imamo obsežen portfelj slik, si prizadevajmo, da bi dobili še boljše. Ne postanimo zadovoljni sami s seboj oz. samozadovoljni. Vedno si prizadevajmo za izboljšanje.

This slideshow requires JavaScript.

____________________________

© Copyrights

Fotografije: Henri Cartier-Bresson, Magnum Photos

Photo Credit: Henri Cartier-Bresson, Magnum Photos

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s