Novinarska fotografija

Novinarska fotografija se je pojavila v dveh različnih fazah: konec 19. stoletja z uporabo fotografskih podob v časopisju in revijah ter v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je s pomočjo tehnoloških izboljšav fotožurnalizem dozorel in se razmahnil v obliki dokumentarnega izražanja po vsem svetu. Fotografija sama še ni fotožurnalizem, za podkrepitev informacije, ki jo posredujejo fotografije, so namreč potrebne besede, ki pomen razložijo, ga potrdijo in ga okrepijo.

Razcvet fotožurnalizma je bil pogojen s tehnološkim, družbenim in ekonomskim razvojem. Z vidika tehničnih rešitev in novosti je treba izpostaviti izboljšano tehniko tiskanja fotografij, pojav filmskega traku (Kodak) ter razvoj manjših fotoaparatov, ki so omogočali fotoreporterjem večjo mobilnost na terenu in omogočali krajši ekspozicijski čas.

Poleg tehnoloških izboljšav sta bila za vzpon novinarske fotografije ključnega pomena tudi razširitev kroga bralcev na delavski razred ter široka dostopnost poceni časopisov in revij. S porastom revijalnih naklad in potrebami po fotografskem gradivu so se pojavile tudi številne fotografske agencije. Te so postale v sodelovanju s tiskovnimi agencijami (npr. Associated Press v ZDA in Reuters v Veliki Britaniji) ključen vir slikovnega gradiva za tisk po vsem svetu. Fotografske agencije služijo hkrati tudi kot knjižnica ali arhiv vizualnih podob oz. vseh zbranih fotografij, ki so v času 20. stoletja obeleževale vsakodnevne dogodke. Mediji po vsem svetu so v veliki meri odvisni prav od podob, ki jih te agencije posredujejo.

Novinarska fotografija je ambiciozna, skuša se promovirati v časopisu; to je fotografija, ki jo vidi masa ljudi; množična promocija avtorja, medija, upodobljenca. Fotografi niso imeli vpliva na uredniško delo. Nemška fotožurnalistika prednjači v 20. in 30. letih, odnos med urednikom in fotografom naj bi temeljil na medsebojnem sodelovanju, demokratičnem načinu. To je čas, ko politika še ni tako vplivala na medije. V ZDA so bili fotografi izrazito podrejeni urednikom, ti pa lastnikom časopisov. Zaradi zaostrenih odnosov so fotografi odhajali v samostojne poklice.

Urednik Stephen Laurent je iz ZDA zbežal v Anglijo in tam ustanovil svoj časopis.

Fotograf pride v tisk tako, da 1. sam ponudi material, 2. je del »stuffa«, 3. najtežje: da odkupijo njegove fotografije preko avtorskih agencij, fotograf ima svoj »file« in če kakšna fotografija ustreza, jo prodajo. Fotografske agencije so bile bolj uradniške.

Magnum photos: agencija fotografov, ki so se sami angažirali v ustvarjalno skupnost. Fotografije so poskušali tržiti tako, da bi imeli največ dobička fotografi in ne agencija. De phot: agencija, ustanovljena 1929 v Berlinu, težišče so preselili v ZDA. V tem času je bila Evropa bogata z ilustriranimi revijami, npr. 1921 ustanovljen Arbeiter Illustrierte Zeitung, ki ga kontrolira komunistična partija. V Nemčiji so spodbujali ljudi, pripadnike delavskega razreda (proletariat), da fotografirajo in sami pokažejo svoje življenje. Levica: komunistične partije, marksizem, socialisti; desnica: meščanski svet, dobra medijska mašinerija, lastniki časopisov. Razpad med levico in desnico. Levičarski časopisi zadevajo vsakdanje življenje, zanima jih svet proletarcev, spodbujali so amatersko fotografijo, med ljudi so pošiljali inštruktorje za fotografiranje. Fotografija je strankarsko, politično opredeljena.

Desničarski časopisi so hoteli prikazati obe strani. Pariz: Vue (1928), London: Picture Poste (1938), ZDA: Life (1936), v kratkem je postala vodilna revija, konkurenčna tudi za Evropo; Look (1937) kot konkurenca Lifu. Slovenija: Obisk (povzema dizajn), Ilustrirani Slovenec (priloga Slovenca; klerikalen), Ilustracija (priloga Jutra; liberalen). Slovenske revije v 30. ugasnejo zaradi gospodarske krize.

This slideshow requires JavaScript.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s