Avgust Černigoj

Obiskoval je osnovno šolo in meščansko šolo v Trstu (1904-1912), nato pa umetnostno obrtno šolo, oddelek za dekorativno slikarstvo (1912-1916). Po izbruhu I. svetovne vojne je bil vpoklican k vojakom. Po vrnitvi v Trst se je začel ukvarjati s slikarstvom in kiparstvom. Od oktobra 1920 do konca septembra 1922 je bil profesor risanja na postojnski gimnaziji. V Bologni je opravil izpit za poučevanje risanja na gimnazijah (1922). Kot ilustrator je sodeloval v tržaški reviji Novi rod. Jeseni 1922 je odšel v München, kjer je najprej obiskoval predavanja na akademiji, potem na umetnostno-obrtni šoli. Tam je spoznal Karmelo Kosovel, sestro Srečka Kosovela. Spomladi 1923 odhaja v Weimar na umetnostno obrtno visoko šolo, Staatliches Bauhaus.

Avgust Černigoj Avtoportret, 1926; linorez na papirju; 50 x 49 cm.

Avgust Černigoj: Avtoportret

Iz Weimarja se je v začetku leta 1924 vrnil preko Münchna v Ljubljano. Svojo prvo konstruktivistično razstavo je priredil v telovadnici Tehniške srednje šole (od 15. do 25. avgusta 1924). Jeseni 1924 je ustanovil svojo Šolo za arhitekturo v nekdanji gostilni nad Gruberjevim prekopom. Aktivno je sodeloval z Novim odrom, ki ga je ustanovil in vodil Ferdo Delak. Od 14. februarja 1925 do 30. junija je delal kot asistent na Tehniški srednji šoli. Konec junija je pripravil svojo drugo razstavo v Ljubljani. Odprta je bila od 5. do 19. julija 1925 v Jakopičevem paviljonu. Zaradi političnih razlogov je leta 1925 zapustil Ljubljano in se vrnil v Trst. Ustanovil je privatno umetnostno šolo, ki je potem prerasla v Krožek dekorativnih umetnosti, pozneje v Konstruktivistično skupino – Tržaško konstruktivistično skupino.

Černigoj-relief

Avgust Černigoj: Relief

V drugi polovici leta 1927 je začel Ferdo Delak izdajati avantgardistično revijo Tank s podnaslovom Revue internationale active. Černigoj je bil idejni sooblikovalec Tanka, najbolj delavni sodelavec in likovni opremljevalec revije. V času med prvim in drugim zvezkom Tanka je bila v Trstu odprta velika umetnostna razstava Umetniškega sindikata in Umetniškega krožka v Ljudskem vrtu, na kateri je konstruktivistična skupina dobila poseben oddelek, pravzaprav so si ga zgradili in opremili čisto po svoje, tako da so ustvarili izstopajočo zaokroženo celoto. Urednik Tanka Ferdo Delak in igralec Milan Košič sta delo slovenske avantgarde predstavila v Berlinu (1928). Predstavitvena besedila in reprodukcije nekaterih del so objavljeni v posebni številki revije Der Sturm januarja 1929. V letih od 1929 do 1937 je delal za tržaškega arhitekta Pulitzerja kot dekorater ladijskih interierjev.

maske_4

Avgust Černigoj: Črne Maske

Okrog leta 1930 je prešel h klasičnemu načinu slikanja motivov obmorske krajine, tihožitij in portretov. Ukvarja se tudi s figuralnim kiparstvom in lesorezom. V letih II. svetovne vojne je s freskami poslikal več cerkva na Goriškem, Krasu, pivškem Krasu in v Istri. Po II. svetovni vojni je bil, vse do upokojitve, leta 1970, profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu. Pomemben je njegov pedagoški vpliv na razvoj mlajših tržaških slikarjev (Lojze Spacal, Jože Cesar, Avrelij Lukežič). V tem času je razstavljal v Trstu, Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji, pa tudi v Bernu, Zürichu, Stockholmu, New Yorku. Za svoje življenjsko delo je prejel Prešernovo nagrado (6. februarja 1976). Retrospektivna razstava v Idriji (1978) je prikazala njegov konstruktivistični prispevek v dvajsetih letih in ga s spremnimi študijami znanstveno prevrednotila.

trije

Avgust Černigoj: Trije

Zadnja leta je preživel med Trstom, Sežano in Lipico. Svoja dela je iz tržaškega ateljeja pripeljal v Lipico, kjer so uredili Černigojevo galerijo po načrtih, pri katerih je še sam sodeloval. Galerijo so odprli leta 1986. Od leta 1987 je zbirka urejena v obliki, kakršno si je zamislila skupina Novi kolektivizem.

delak

Avgust Černigoj: Ferdo Delak; okr. 1928, reproducirano po objavi v reviji Der Sturm; nahajališče neznano.

Obiskoval je pripravljalni tečaj (pri Nagyju) za vpis na Bauhaus, kjer pa je bil študent verjetno samo en semester (weimarsko obdobje – v začetku 20. je bil študent v Weimarju; spodbudna, ustvarjalna in živa scena). Predpriprava za sprejemni izpit. Dobil je nek impulz za nove poglede na umetnost. Nacisti so rekli: »Bauhaus je rdeča trdnjava.« Ko je prišel v Ljubljano, je začel politično delovati. V umetnost je prinesel revolucijo. Izidor Cankar je bil zgrožen in ga je »izgnal« iz Ljubljane zaradi ideoloških in umetnostnozgodovinskih konfliktov. Dogajanja okoli slovenske avantgarde je objavljala revija Tank. (Černigojev krog še ni bil arhivsko raziskan, fotografski del ni izdelan tako, kot bi moral biti.) Zanimivi so njegovi artefakti tržaškega kroga, a je žal veliko izgubljenega. Vpliv dadaizma, portreti ljudi, ki jih težko povežemo v celoto. Teatrski elementi in scene, metalec krogle. Tu ni nobene prave predloge. Bauhaus na slovenski način. V ozadju je nemški dadaizem 20. ala Hausmann. V 30. v Sloveniji govorimo o črpanju iz katalogov, revij inpublikacij Bauhausa, umetniki sprejemajo nekatere od teh elementov. 1.val so publikacije, 2. val pa je Fotoklub Ljubljana, ki je zelo pomembno določal slovensko fotografijo do 2. svetovne vojne. Bauhaus je črpal iz svetovne dediščine in ideje širil preko svojih študentov (Citroen – Belgijec).

____________________________

© Copyrights

Fotografije: Museums

Photo Credit: Museums

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s