André Kertész

André Kertész, s pravim imenom Kertész Andor, je bil fotograf madžarskega porekla (2. julij 1894 – 28. september 1985), in znan po svojih odmevnih prispevkih k fotografski kompoziciji in foto esejem. V zgodnjih letih njegovega fotografskega ustvarjanja,  sta mu njegova nekonvencionalna postavitev kotov kamere in fotografski stil preprečila, da bi si pridobil širšo prepoznavnost. Kertész dejansko ni nikoli občutil svetovnega slovesa, ki bi si ga zaslužil za svoja dela. Danes je po splošno veljavnem mnenju eden od najzaslužnejših začetnikov fotoreportaže.

kertesz_13

André Kertész: Circus, Budapest, 19 May 1920

Njegova družina je od njega pričakovala, da se bo ukvarjal z delom borznega posrednika, vendar je Kertész nadaljeval s fotografiranjem samostojno kot samouk, in njegova zgodnja fotografska dela so bila objavljena predvsem v revijah, ki so v tistih letih predstavljale največje tržišče. To delo je nadaljeval še kar nekaj časa, dokler mu niso ustavili  sprejemanja provizij. Za kratek čas je bil udeležen v prvi svetovni vojni in se nato leta 1925 v nasprotju z željami njegove družine preselil v Pariz, ki je bil umetniška prestolnica sveta v tistem času. V Parizu je sodeloval z revijo VU, prvo modno revijo v Franciji. Vključil se je umetniško gibanje številnih mladih priseljencev in umetnikov ter gibanja dada, in pri tem dosegel številna priznanja kritikov in tudi komercialni uspeh.

place-de-la-concorde-paris

André Kertész: Place-de-la-Concorde-Paris

Zaradi nemškega preganjanja Judov in grožnje druge svetovne vojne, se je Kertész leta 1936 odločili izseliti v ZDA, kjer je moral potrditi svoj ​​sloves kot fotograf po naročilu. Med leti 1940 in 1950 je prenehal sodelovati z revijami in si začel prizadevati za svoj večji mednarodni uspeh. Njegova kariera je v glavnem razdeljena na  štiri obdobja, glede na to, kje je deloval in kje je bilo njegovo delo najbolj priznano. Poimenujemo jih lahko kot: madžarsko obdobje,francosko obdobje,ameriško obdobje in proti koncu njegovega življenja, mednarodno obdobje.

Andre Kertesz_Distortion1933

Andre Kertesz – Distortion, 1933

André Kertész  je morda še bolj kot kateri koli drug fotograf odkril in dokazal posebno estetiko z majhno kamero. Te lepe male škatlice (fotoaparati) so se sprva zdele komaj dovolj resne za njegov strokoven, po svoje enostaven in predan pristop k fotografski dejavnosti. Kertész je z uporabo majhne kamere, poskušal iz nje dobiti vse to, kar lahko veliki fotoaparati naredijo bolje, vendar bolj premišljeno in analitično.

distorsion-no-41-1933

Odkar je začel fotografirati leta 1912, André Kertész še nikoli ni bil tako predan analitičnemu fotografskemu opisu, ko je uzrl revolucionaren eliptičen pogled kamere, nepričakovane podrobnosti, mimo-bežnost trenutka – ne epsko temveč lirsko resnico. Ko se je prva 35 mm kamera – Leica – leta 1925 pojavila na tržišču, se je zdelo, kot da je bila oblikovana prav za fotografsko oko Andréa Kertesza.

André Kertész – Distortion

Tako kot njegov madžarski kolega Moholy – Nagy, je tudi André Kertész  ljubil igro med vzorci in prostorom oz. globino; fotografska ploskev njegovih fotografij je kot vizualni trampolin, napeta in prožna. Na sliki se nasprotna polovica linij steka proti izginjajoči globini v prazen prostor, druga polovica pa spleta sliko v vzorec kot pajkova mreža, v kateri objekt visi kot muha.

Poleg te čudovite in izvirne kakovosti najdemo pri delu Kertésza še drugo vrlino, ki jo težje analiziramo, vendar zagotovo ni nič manj pomembna. To je občutek sladkosti življenja, svobode in otroškega veselja na lepoto sveta in dragocenosti spoznanja.

kertesz_8

André Kertész: Distorzija št. 40, Pariz 1933.

Avtor je madžarskega izvora, v Pariz je v 20. prišel kot fotoreporter (tujci v Parizu so oblikovali pariško šolo, tudi Veno Pilon). Nikoli se ni pustil vpisati v nadrealistično skupino, bil je skeptičen, z distanco. Posnel je serijo ženskih aktov v deformiranih ogledalih. Distorzija: porušiti realne proporce upodobljenega predmeta in s tem ta predmet (telo) odtujiti. Erotična podoba – moški fotografi (mačizem, moški pogledi). Nadrealisti so razumeli fotografijo kot nezavedno, ki v realnost posname vse impulze, v zavedno pa spušča le del teh impulzov. Hipertrofirane, razvlečene figure.

“Moja angleščina je slaba. Moja francoščina je slaba. Fotografija je moj edini jezik.”

André Kertész
(1894–1985)

________________________________
© Copyrights

Fotografije: Wikipedia

Photo Credit: Wikipedia

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s