Koloidni postopek

Koloidni proces  je eden prvih fotografskih postopkov, ki ga je izumil Frederic Scott Archer. Izumljen je bil leta 1850, do konca tega desetletja je skoraj v celoti nadomestil prvi praktični fotografski proces, dagerotipijo. V letih do 1880 pa so koloidni proces v veliki meri nadomestile želatine suhe plošče, t.j. steklene plošče s fotografsko emulzijo iz srebrovih halogenidov vdelanih v želatino. Suhe želatinaste emulzije niso bile zgolj bolj prikladne za fotografiranje, pač pa so bile tudi veliko bolj občutljive, kar je močno zmanjšalo čas fotografske ekspozicije.

Koloidni proces je običajno sinonim za “koloidni postopek na mokri plošči”, to je precej nepriročen postopek, ki zahteva, da se fotografski material pripravi in uporabi v času petnajstih minut, torej izdelava premaza na stekleno ploščo, osvetlitev – fotografiranje in razvijanje narejenega posnetka. To pa je zahtevalo hkrati tudi uporabo prenosne temnice za delo na terenu. Sicer je bil kolodij, ki se je običajno uporabljal v mokri obliki, lahko uporaben tudi v vlažnem (“konzerviran”) ali v suhem stanju, na ta račun pa se je močno povečal čas osvetlitve, zaradi česar je bil v tem stanju neprimeren za običajno delo pri fotografiranju portretov. Zato je bila njegova suha uporaba omejena na fotografiranje pokrajin in drugih predmetov, kjer so bili daljši časi osvetlitve še sprejemljivi.

camera

Fotografska kamera za koloidni postopek na steklene plošče

S koloidnim postopkom je bilo moč posneti mikroskopsko majhne podrobnosti, zato je bila njegova uporaba za nekatere posebne namene primerna še dolgo po tem, ko je prišlo do uvedbe želatinaste suhe plošče. Mokri koloidni proces se je še vedno v uporabljal ponekod v tiskarski industriji tja do leta 1960, predvsem za tiskanje gradiva, ki je vsebovalo črni tekst na belem ozadju, kot tudi za velike povečave, ker je bilo veliko cenejše od želatinastega filma. Specifičen tip koloidnega postopka, tintype, je bil še vedno v omejeni uporabi za priložnostno portretiranje pri nekaterih potujočih fotografih in v zabaviščnih parkih vse do leta 1930, čeravno so ga že takrat šteli za precej staromodnega.

Koloidni proces sta skoraj istočasno iznašla Frederick Scott Archer in Gustave Le Gray okoli leta 1850. V naslednjih desetletjih je dosegel svojo največjo priljubljenost, številni fotografi in uporabniki pa so ves čas izpopolnjevali in ga spreminjali.

Autoportrait 1848 /Gustave Le Gray /sc

Autoportrait 1848 /Gustave Le Gray /sc

Gustave Le Gray, Self-Portrait, 1848

Izvor koloidnega postopka

Leta 1851 je Frederick Scott Archer uvedel fotografski postopek na mokri plošči, imenovan tudi koloidni proces po nosilcu osnovnega materiala. Postopek je dokaj preprost: bromid, jodid, ali klorid raztopimo v kolodiju (raztopina pyroxylin v alkoholu, etru). To zmes namažemo na očiščeno stekleno ploščo in jo  pustimo toliko časa, da postane želatinasta, vendar še vlažna. Plošča se nato potopi v raztopino srebrovega nitrata, ki pretvori jodid, bromid ali klorid v srebrov jodid, bromid ali klorid. Ko je reakcija končana, ploščo vzamemo iz raztopine srebrovega nitrata in jo, medtem ko je še vedno vlažna, vstavimo v kamero. Plošča s sušenjem izgublja občutljivost, zato ta postopek zahteva, da stekleno fotografsko ploščo pripravimo tik pred uporabo, torej fotografiranjem. Prav tako jo je treba razviti še vlažno takoj po uporabi, z raztopino železovega sulfata, ocetne kisline in alkohola v vodi.

Občutljivost srebrnih halogenidov na svetlobo, je bilo temeljno načelo za večino vrst fotografskih postopkov iz 19. stoletja (dagerotipija, ambrotipija, kalotipija, pri uporabi papirne podlage ali mokre in suhe steklene plošče), kot tudi pri kasnejših fotografskih postopkih v 20. stoletju.

Prednosti mokre plošče

Koloidni postopek daje negativno sliko na prozorno podlago (steklo). To je bil precejšen napredek v primerjavi s kalotipijo, ki jo je izumil William Henry Fox Talbot in je kot nosilno osnovo uporabljala papir, ter dagerotipijo, ki je omogočala samo eno pozitivno sliko, ki je ni bilo več mogoče replicirati. Koloidni postopek, seveda s kakovostnim postopkom izdelave procesa kalotipije, omogoča fotografom, da lahko teoretično naredijo neomejeno število fotografij iz enega negativa, dagerotipija pa omogoča visoko ostrino in jasnost slike, ki je ni mogoče doseči s papirnatimi negativi. Koloidno tiskanje je običajno narejeno na albuminskem papirju (premaz jajčnega beljaka).

PortableCollodionStudio1

Fotografiranje z mokro ploščo na terenu – Portable collodion photography studio dating to around the 1850s or 1860s

Koloidni postopek je imeli tudi druge prednosti, predvsem v primerjavi z dagerotipijo. Bil je relativno poceni postopek. Ni potreboval številne in drage opreme, ki je bila nujna za dagerotipijo. Nosilna osnova za slike je bilo steklo, ki je bilo veliko cenejše kot posrebren baker in je bil bolj vzdržljiv od papirnega negativa. Prav tako je bil pomemben čas ekspozicije, ki zahteval le nekaj sekund za izdelavo posnetka.

Slabosti mokre plošče

Koloidni postopek na mokri plošči je imel veliko pomanjkljivost. Celoten postopek, od premaza, fotografiranja do razvijanja, je moral biti opravljen še prej, predno se je plošča posušila. To je moral fotograf narediti prej kot v  10 minutah, kar je bilo zelo nepripravno za uporabo na terenu, ker je potreboval s seboj prenosno temnico. S steklene plošče je tudi kapljala raztopina srebrovega nitrata, ki je povzročala madeže v kameri in na fotografu.

Kopel srebrovega nitrata je lahko tudi vir težav, ker postopoma postaja nasičena z alkoholom, etrom, jodidom in bromidno soljo ter prašnimi delci organskih snovi, kar povzroča izgubo njene učinkovitosti, zaradi česar plošča včasih prav skrivnostno ne ustvari slike.

Kot pri vseh predhodnih fotografskih procesih je postopek na mokri plošči občutljiv le na modro svetlobo. Tople barve se na fotografiji pojavijo kot temne, hladne barve pa kot svetle. Tako je nemogoče posneti nebo z oblaki,  saj spekter belih oblakov vsebuje približno toliko modre svetlobe kot samo nebo. Limone in paradižniki se pojavijo bleščeče črno in modro bel prt se zdi navadno bel. Viktorianske varuške, ki na kolodij fotografiji izgledajo, kot da bi žalovale, so morda nosile svetlo rumene ali roza bluze…

StereoWetPlate

Nanašanje kolodija na stekleno ploščo

Suh koloidni postopek

Zaradi zelo neprijetnega fotografiranja na mokro koloidno ploščo, je na tem področju prišlo do številnih poskusov razvoja suhega procesa, ki bi omogočal fotografiranje in razvijanje fotografij kasneje in ne neposredno na samem mestu snemanja. Veliko je bilo različnih metod in poizkusov, vendar se za nobenega ni izkazalo, da bi bil resnično praktičen. Tudi tako veliki znanstveniki, kot so Joseph Sidebotham, Richard Kennett, Major Russell in Frederick Charles Luther Wratten, so poskušali izboljšati ta postopek, vendar jim ni nikoli prav uspelo.

Značilno za te metode je bilo, da so izbirale premaz ali mešanico kolodija s snovjo, ki se ni mogla hitro posušiti. Kolodij namreč ohranja vsaj del svoje občutljivosti, dokler ostaja vlažen ali moker. Najbolj uporabljani postopki so uporabljali kemikalije kot so glicerin, magnezijev nitrat, taninske kisline in beljakovine. Drugi spet so dodajali bolj vsakdanje snovi, kot so čaj, kava, med in celo pivo in njihovih kombinacij je bilo neskončno…

Mnogi od teh postopkov so bili preizkušeni do te mere, so omogočali osvetlitev fotografske plošče več ur ali celo dni, preden so jih razvili. Vsi pa so imeli eno glavno pomanjkljivost: ne glede na postopek, ki se je pri tem uporabljal, je bila ekspozicija pri fotografiranju zelo velika. Fotografiranje na suhi plošči je zahtevalo 3-10 krat večji čas osvetlitve kot pa na mokri plošči.

_____________________________

© Copyrights

Fotografije: zaradi starostne omejitve so fotografije v javni lasti (public domain).

Photo Credit: Public domain resource

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s