Kolodijska plošča

Obdobje mokre kolodijske plošče 1851-1880

Postopek je izumil angleški kipar Frederick Scott Archer, ko je uspešno rešil problem obstojnosti emulzije na steklu. Gre za dvofazni, negativno-pozitivni postopek (tako kot pri kalotipiji). Nosilec je steklena plošča (zato ostrejše podobe kot pri papirnatem nosilcu in tudi vzdržljivejše za večkratno reproduciranje), medij je kolodij (nitroceluloza, celuloza, raztopljena v etru in alkoholu). Svetločutna snov je kalijev jodid ali pa srebrov jodid. Celoten fotografski postopek je bilo treba opraviti preden se je kolodij posušil, to pa je omejilo uporabo na terenu.

Včasih so s seboj vedno vozili temnico, kar je zelo otežilo življenje topografskim fotografom – delo je zahtevalo novo logistiko, dodatne priprave in opremo; zahteven postopek, namenjen profesionalnim fotografom. Primeren je bil postopek tudi za portretiranje. Kopiranje razvitega negativa na albuminski jajčni papir in s tem fiksiranje. Ekspozicijski časi so se gibali med 15 in 20 sekundami v oblačnem vremenu. Na fotografskem trgu je ta tehnika vladala 30 let.

Roger_Fentons_waggon

Transport fotografske opreme (Marcus Sparling seated on Roger Fenton’s photographic van, Crimea, 1855).

Prednosti: Tehnika je bolj občutljiva na svetlobo kot kalotipija, zato se je ekspozicijski čas drastično zmanjšal – pri močni svetlobi celo na 2 do 3 sekunde. S tem so se odprla nova obzorja v fotografiji, fotografi so od sedaj naprej lahko fotografirali gibajoče se predmete oz. ljudi. Pri tej tehniki je uporabljena steklena osnova, podobe so zato postale ostrejše kot pri kalotipiji. Tehnika ni bila nikoli patentirana, zato se je fotografija začela hitro popularizirati. Cena tiska na papir je bila le desetina od cene dagerotipije, zato se je približala množicam. Čeprav je bil postopek zahteven, so fotografi že lahko z vprežnimi vozovi, spremenjenimi v temnice, potovali naokoli in fotografirali.

Čas ekspozicije se je znižal v povprečju na 8 sekund. Slabosti: Proces ni bil enostaven. Kolodij je bilo treba pazljivo razmazati po celotni plošči. Ploščo je nato bilo treba senzibilizirati (napraviti občutljivo na svetlobo), nato izpostaviti svetlobi in nato razviti, medtem ko je bila še mokra. Občutljivost na svetlobo preneha, ko se kolodij posuši. Zaradi tega se tehnika tudi imenuje mokra kolodijska plošča. Mokra kolodijska plošča je kot negativen postopek preveč občutljiva na modro in premalo na rdečo svetlobo (tako je bilo dostikrat npr. nebo presvetlo, rdeče strehe hiš pa pretemne – črne). Upoštevati je bilo treba tudi varnost pri delu. Kolodijska mešanica je vnetljiva in eksplozivna. Kar nekaj fotografov je uničilo svoje temnice in domove, nekateri so celo umrli, ker niso pazljivo ravnali s kemikalijami.

tintype_portrait_with_cliff_house_and_seal_rocks_background

Mokra kolodijska plošča

Albuminski papir: osnova je jajčni beljak. Mogoče ga je bilo vnaprej pripraviti, a je bil relativno neobstojen. Iskali so postopke, da bi fotografski podatek iz kolodijevega negativa ohranili brez prevajanja na papir – ambrotipija: osnova je bila mokra kolodijska plošča (na steklu), ki ima za osnovno plast kolodij, potem, ko je procesirana, je negativ podložen s črno podlago (iz negativa nastane fotografija kot pozitiv) in zaščiten s steklom. Sivine so podobne kot pri puharotipiji.

print_albumen_001_by_charlesguerin-d5q67l0

Postopek ambrotipije je bil odkrit 1851. Druga tehnika je bila ferotipija, pri kateri je bil nosilec namesto stekla temna pločevinasta ploščica 7×10; šlo je za manjše sličice; tudi kolodij se je dolgo ohranil. Ploščica je temna, kolodijev negativ je dal sivkasto-črne pozitive, pod vsakim kotom odbojne svetlobe so le pozitivi. Ta postopek se je uporabljal od 1860 dalje. Bila je neke vrste sejmarska tehnika in v 20. st. so bili ti aparati še pogosto na antikvarnem trgu. Tanke pločevinaste ploščice s sivo zarisano fotografijo se je lahko upogibalo in so bile v cenenih ovitkih, največkrat iz kartona in brez zaščitnega stekla.

_______________________________________

© Copyrights

Fotografije: zaradi starostne omejitve so fotografije v javni lasti (public domain).

Photo Credit: Public domain resource

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s