Eugene Appert

Leti 1870 in 1871 sta bili leti uničujoče politične krize in državljanske vojne v Parizu. Težave so se pričele, ko je cesar Napoleon III. napovedal vojno Prusiji v juliju leta 1870. Mesec dni kasneje so nemške čete prestopile francosko ozemlje in le mesec potem so Nemci ujeli Napoleona III. in zajeli 100.000 njegovih vojakov.

Ernest_Eugène_Appert,_Massacre_des_dominicains_d'Arcueil,_route_d'Italie_no._38,_le_25_mai_1871,_à_4_heures_et_demie

Eugene Appert: Pokol arcueilskih dominikancev, Pariz, 25. maj 1871, album. p.

Medtem ko so pruske sile oblegale Pariz, sta se dva vladna tekmeca podala v boj za nadzor nad Francijo: politična frakcija, ki jo je vodil Louis – Adolphe Thiers, in ki je podpisal mirovni sporazum z Nemci, in radikalna skupina, ki je imela pod nadzorom mesto Pariz, in bila bolj znana kot Pariška komuna. Komunarji so nasprotovali Narodni vladi pod vodstvom Adolpha Thiersa, češ da je preveč zvesta Napoleonu III. in preveč konservativna, in je bila tudi pripravljena plačati vojno odškodnino Nemcem. Ko se je pričelo drugo obleganje Pariza spomladi leta 1871, so bili francoski vojaki, ki so bili lojalni Thiersovi vladi, tisti, ki so se borili proti francoskim upornikom znotraj mesta. Pet tednov obleganja Pariza in maščevalni ukrepi, ki so sledili,  so zapustili veliko škode na mestnih stavbah, mesto v ruševinah in več deset tisoč mrtvih.

Fotograf Eugene Appert je ustvaril niz slik, ki kažejo podobe grozote – vendar le tiste, ki so jih naredile sile komunarjev, ne pa tudi krvavih povračilnih ukrepov končnih zmagovalcev, to so bile nacionalne sile zveste Thiersu.

Obupna dejanja komunarjev v zadnjih dneh obleganja so tako vključevala tudi usmrtitve talcev. Ta dogodek je bil zabeležen s fotografijo in je potekal v zaporu la Roquette, 24. maja 1871. Štirje voditelji Pariške komune, ki dajejo ukaze svojim vojakom, ki so na povelje ustrelili pariškega nadškofa monsinjorja Darboya; Abbea Deguerrya, tri jezuitske duhovnike in sodnika Bonjeana, predsednika pariškega pritožbenega sodišča. Drug tak fotokolaž z enakim ozadjem pa kaže kako zaposleni v zaporu pobirajo trupla.

Ernest_Eugène_Appert,_Assassinat_des_généraux_Clément_Tomas_et_Jules_Lecomte,_1871

Ernest Eugene Appert 1871 Paris Commune massacres

Težko je reči z gotovostjo, ali so bile vse te slike narejene iz dejanskih fotografij ali pa so jih sestavili in  pobarvali, čeprav se zdi verjetno, da so bili obrazi žrtev pravi in so imeli fotografskih izvor. Ker je končni izdelek narejen na fotografski papir in nameščen v standardno obliko, uporabljeno za fotografske portrete in perspektivo, bi lahko sprejeli to rekonstrukcijo, kot bi bila dejanska dokumentarna fotografija tega krvavega dogodka.

Ernest_Eugène_Appert,_Exécution_des_otages,_prison_de_la_Roquette,_le_24_mai_1871

Eugene Appert: Pokol arcueilskih dominikancev, Pariz, 25. maj 1871, album. p.

Fotomontaža, prodana kot avtentična fotografija z namenom diskreditirati komunarje in njihovo vlado. Ena prvih fotomontaž oz. poskusov poneverjanja zgodovine. Zgodnji začetki politične rabe fotografije (v 20. st. so totalitarni režimi znani po zlorabah). Manipulacija s publiko, izkoriščanje totalitarnega režima. Dogodek, ki ga ni bilo, je izkoriščen kot sovražna propaganda, kot da so komunarji kriminalci. Fotografija je že takrat veljala za veljavni dokument. Pomembno vlogo ima tukaj napis, ki nas usmerja (na kaj moramo gledati).

Dead communards

Neznani fotograf: Mrtvi komunardi v krstah, Pariz, maj 1871, albuminski papir.

Fotografi so skušali ujeti realnost na fotografiji, kot je – številni aspekti te realnosti. Razvije se tudi mikroskopska fotografija. Znanost s pridom uporablja fotografijo, posname se npr. Luna. Zunanje politično življenje – kolonialna osvajanja: osvajalec ve preko fotografije več o osvojenem ozemlju.

_____________________________

© Copyrights

Fotografije: zaradi starostne omejitve so fotografije v javni lasti (public domain).

Photo Credit: Public domain resource

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s