Etienne – Jules Marey

Etienne – Jules Marey – Francoski fiziolog in krono-fotograf Rodil se je  v mestu Beaune v Franciji leta 1830. Marey se je leta 1849 vpisal na pariško fakulteto za medicino in na študij fiziologije in postal zdravnik leta 1859. Leta 1864 je odprl majhen laboratorij v Parizu na 14 rue de l’ Ancienne Comedie, kjer je študiral kroženje krvi, in se ukvarjal z založništvom – izdajal je revijo Le Mouvement dans les fonctions de la vie (Gibalne funkcije življenja). Marey je izpopolnjeval prve elemente svoje “Methode Graphique”, kjer je preučeval gibanje z uporabljajo merilnih instrumentov in grafov.

etienne-jules-marey-pole-vaulting-1867

Krono-fotografija Z uporabo instrumentov, kot so: poligraf, spigmograf, dromograf in drugih miografov mu je uspelo shematsko prikazati sprehod človeka in konja, let ptic in žuželk in jih ponazoriti z diagrami. Rezultati, ki jih je objavil v publikaciji »La Machine Animale« leta 1873, so vzbudili veliko pozornosti in so privedli Lelanda Stanforda in Eadwearda Muybridgea, da sta se lotila podobne raziskave s fotografiranjem gibanja konja. Na drugi strani pa sta tudi vpliv Muybridgea in Alphonsea Penauda, ter njunih fotografskih dosežkov na tem področju, vodila fiziologe do uporabe fotografije pri proučevanju gibanja. Marey je zelo občudoval rezultate Muybridgea, ki jih je dosegel v Palo Altu, vendar je bil nezadovoljen s pomanjkanjem natančnosti pri slikah ptic.

Étienne-Jules Marey's chronophotographic gun

“fotografska puška”

Leta 1882 se je izpopolnjeval pri uporabi “fotografske puške”, ki je temeljila na principu “fotografske pištole”, iz leta 1874, ki jo je iznašel astronom Jules Janssen in je bila sposobna izvesti dvanajst posnetkov v eni sekundi. Marey je dokaj hitro opustil svojo »fotografsko puško« in je že leta 1882 izumil fotoaparat s kronofotografsko fiksno ploščo, ki je bil opremljen s časovno zaklopko. Z uporabo tega mu je uspelo združiti na eno fotografsko ploščo več zaporednih posnetkov z enim samim gibom. Da bi se olajšalo fotografiranje v različnih položajih, je bila kamera nameščena v veliki leseni škatli, ki se je gibala na tirih.

Marey_Station_01

Leta 1888 je Marey ponovno izboljšal svoj ​​izum tako, da je nadomestil stekleno fotografsko ploščo z dolgim ​​fotografskim trakom občutljivega papirja. To je bil pravzaprav prvi “film” na papirju, ki je omogočal 20 fotografskih posnetkov na sekundo. Ta izum je bil prikazan (ne pa tudi uporabljen) na Akademiji znanosti 29. oktobra 1888 v Parizu. Fotografski trak v kameri se je premikal s pomočjo elektromagneta. Dve leti kasneje je Marey nadomestil papirnati filmski trak v svoji kameri s prozornim celuloidnim filmom, širine 90 mm in dolžine 1,20 metra ali daljšim.

Etienne Jules MArey, chronofotografie, konec 19. stol.

Etienne Jules MArey, chronofotografie, konec 19. stol.

“Methode Graphique”

Filmski trak v kameri se je pomikal s pomočjo tlačne plošče, ki jo je sprožila vzmet, vsakič, ko je tlak popustil. Vse kamere, ki so sledile, so temeljile na principu, ki ga Marey prvič uporabil: prekinjeno gibanje se projicira na občutljivi film, ki se pomika za objektivom, gibanje filma pa se vrši sinhrono z odpiranjem svetlobne lopute (zaklopa). Med letoma 1890 in 1900 je Marey ustvaril (v sodelovanju z Demenÿem do leta 1894, nato pa z Lucienom Bullom in Pierrom Noguesom) precejšnje število analiz gibanja na filmski trak, z visoko tehnično in estetsko kakovostjo. Samo francoska kinoteka (Cinématheque Francaise) ima 400 originalnih negativov – vključno z zelo lepimi avtoportreti Mareya in Demenÿa, poetki gibanja roke in slavni posnetek padajoče mačke, ki je bil posnet leta 1894. Tistega leta je Marey prejel študijsko odpoved Demenÿa, ki si je želel komercialno izkoriščati svoje znanstvene dosežke. Leta 1894 je Marey objavil pomembno delo, Le Mouvement, ki je zajemalo vse njegove dotedanje raziskave. Z njim je pomembno vplival na vse pionirje, ki so se lotevali kinematografskih poskusov.

muybridge_descending

Etienne – Jules Marey

Njegova dela, pogosto objavljana v mednarodnem tisku, so bila tudi močna inspiracija tudi za Thomasa Edisona in Louisa Lumièra. Marey , ustanovitelj kinematografske tehnike, je umrl leta 1904. Njegovim raziskavam so sledili Bull in Nogues na institutu Marey , kjer so razvili tudi mikroskopski film, X- Ray film in filme za analize visokih hitrosti.

???????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

???????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Kronofotografija ptičjega leta, 1887.

Ko je izvedel za Muybridgev postopek, je dobil idejo, da bi odslikal diagram gibanja in iznašel je kamero, ki je na eno ploščo posnela več faz gibanja naenkrat. Zaklopka se pri tem zapira v intervalih, zapiralo je vrtljivo, dobimo kronogram gibanja. Tukaj ni več enotnosti časa in prostora kot pri Muybridgeu. Na sliki je ujetih več trenutkov, gre za nekakšen »film v enem samem kadru«, abstraktni diagram oz. abstraktni prikaz gibanja. Dinamiziranje življenja – kako to dinamiko prenesti na statično površino. Na ta način Marey vpliva na futuriste. Brata Bragaglia sta se branila tega vpliva, za njiju je Marey še preveč analitičen, to gibanje pa je preveč staccatto, človeško opazovanje ne daje takega občutka gibanja, ampak vidi gibanje, kot ga je kasneje prikazal film. Hotela sta napraviti podobo gibanja v enotnem zamahu (zveznem gibu), npr. čelistov zamah z lokom po glasbilu je kot ena sama podoba. Vsekakor je Mareyev prispevek k fotografiji izredno pomemben – pri fotografiji ne gre več za detajle, ampak za bolj abstraktne forme – nova abstrakcija, ki jo bo prispeval znanstveni svet.

tumblr_ldductGkXz1qzmm04o1_r1_500

Merjenje hitrosti vboda z mečem s fotografskimi sredstvi, okr. 1890, presneto iz revije La Nature, 11. oktober 1890.

Element gibanja je človek, ki je fotografiran dvakrat; možno je izmeriti hitrost meča, ker je na njegovem koncu kroglica, ki kaže lego. Hitrost je pot deljena s časom. Slike je sestavil v projekcijski strojček in nastal je kratek film. Fotografija je bila pomembna za razvoj športa, tudi danes je v športu nepogrešljiv video, ki je pomemben del priprav vrhunskih športnikov. Suha želatinska plošča je odprla pot preprostemu izdajanju fotografij – s tem so povezani tudi premiki na fotografskem trgu (nastanek ljubiteljske fotografije).

_____________________________

© Copyrights

Fotografije: zaradi starostne omejitve so fotografije v javni lasti (public domain).

Photo Credit: Public domain resource, Wikipedia

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s